Jedro

Umik tožbe je pravilno podan, tudi če je izjava o umiku tožbe vsebovana v zapisniku, ki ga vodi CSD o svetovalnem razgovoru in katerega priloži poročilu, ki ga nato pošlje sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnici in tožena stranka krijejo vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Celju je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek ustavilo.

Zoper sklep o ustavitvi pravdnega postopka sta se pritožili dedinji po pokojnem tožniku N. G. in L. G. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da ni pravilna ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka dne 15. 11. 2010 umaknila tožbo. Trdita, da J. G. tožbe ni umaknil in da je sodišče očitno napačno štelo, da za umik tožbe zadostuje izjava tožnika, podana pred pristojnim centrom za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) z dne 15. 11. 2010. CSD ni bil stranka pravdnega postopka niti ga ni tožnik pooblastil, da lahko v njegovem imenu umakne tožbo. S tem ko je sodišče zaključilo, da je tožnik 15. 11. 2010 umaknil tožbo, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, in sicer iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj sploh nima razlogov oziroma v njem navedeni razlogi niso razlogi o odločilnih dejstvih. Tako sploh ni jasno, kdaj naj bi tožnik umaknil tožbo oziroma ni jasno, ali je sodišče štelo, da za umik tožbe zadostuje tožnikova izjava, podana pred pristojnim CSD dne 15. 11. 2010, ki je bila sodišču poslana s strani CSD, in niti ni jasno, zakaj je sodišče štelo, da je navedeni center pristojen podati umik predmetne tožbe oziroma v tem smislu ni obrazložilo morebitnega mandatnega razmerja med tožnikom in centrom za socialno delo. Sodišče prve stopnje je v primeru, da je štelo, da za umik predmetne tožbe zadostuje tožnikova izjava, podana pred pristojnim CSD dne 15. 11. 2010, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj CSD sodišču ni predložil s strani tožnika danega pooblastila, da je upravičen v njegovem imenu umakniti tožbo. Sodišče je posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno tudi uporabilo materialno pravo. Tožnici imata pravni interes, da sodišče pritožbi ugodi in predmetni postopek nadaljuje, in sicer na podlagi 41. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na podlagi navedenega pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi ter vrne zadevo v nov postopek.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da pritožba ni utemeljena, zato naj jo sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Izjava o umiku tožbe, ki jo je dne 15. 11. 2010 podal pokojni J. G. pred CSD, je veljavna, saj je podana v okviru pravdnega postopka P 761/2010, in sicer v obligatornem postopku pred CSD. Procesno posledico umika predpisuje ZPP tudi za potrebe neudeležbe svetovalnega razgovora, kar je še dodaten razlog, da je umik tožbe mogoče podati prav na tem svetovalnem razgovoru. Sodišče prve stopnje je zato pravilno, v skladu s 188. členom ZPP, postopek ustavilo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožbo za razvezo zakonske zveze lahko tožnik umakne brez privolitve toženca do konca glavne obravnave, z njegovo privolitvijo pa, dokler postopek ni pravnomočno končan (prvi odstavek 417. člena ZPP).

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je prvotni tožnik J. G. (v nadaljevanju: tožnik) 15. 10. 2010 vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, dodelitev mld. otrok v vzgojo varstvo in oskrbo in plačilo preživnine. Sodišče je v skladu z določbo 416. člena ZPP tožbo poslalo pristojnemu centru za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), da opravi svetovalni razgovor. Dne 18. 11. 2010 je sodišče prejelo poročilo CSD C. o opravljenem svetovalnem razgovoru z dne 15. 11. 2010 in zapisnik svetovalnega razgovora in istega dne izdalo izpodbijani sklep.

Izpodbijani sklep ima razloge o odločilnih dejstvih, zato ne drži očitek, da se ga ne da preizkusiti. Odločilno dejstvo je, da je tožnik 15. 11. 2010 umaknil tožbo. To dejstvo je sodišče ugotovilo in navedlo v obrazložitvi sklepa, zato ni na mestu očitek, da ni jasno, kdaj naj bi tožnik umaknil tožbo. Sodišče prve stopnje je to dejstvo pravilno ugotovilo na podlagi podpisane izjave tožnika, vsebovane v zapisniku svetovalnega razgovora, sestavljenem dne 15. 11. 2010 v zvezi s predmetno zadevo pri CSD C. Zapisnik s tožnikovo izjavo o umiku tožbe je sodišču posredoval CSD v okviru svojih pooblastil in nalog, ki jih opravlja po 416. členu ZPP in Pravilniku o postopku in vsebini izvajanja svetovalnega razgovora. Po drugem odstavku 416. člena je CSD dolžan obvestiti sodišče o izvedenem svetovalnem razgovoru. V 6. členu navedenega pravilnika pa je določeno, da o ugotovitvah in dogovorih svetovalnega razgovora strokovni sodelavec vodi zapisnik, ki ga zakonca ob zaključku razgovora podpišeta. CSD pa nato na podlagi zapisnika izdela poročilo in z njim sodišču sporoči o uspehu ali neuspehu svetovalnega razgovora. Tudi v komentarju 416. člena ZPP v delu Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, je navedeno, da sodišče nadaljuje postopek, ko prejme poročilo, razen če to poročilo vsebuje dogovor zakoncev oz. izjavo tožnika ali predlagatelja o umiku tožbe oz. predloga. Zato ni utemeljen niti očitek, da ni jasno, zakaj je sodišče štelo, da je CSD pristojen podati umik tožbe, in neutemeljene navedbe v pritožbi, da sodišče ni obrazložilo morebitnega mandatnega razmerja med tožnikom in CSD. Neutemeljen je tudi očitek, da je kršilo določilo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da CSD ni predložil s strani tožnika danega pooblastila, da je v njegovem imenu upravičen umakniti tožbo. CSD v postopku razveze zakonske zveze ni pooblaščenec pravdnih strank, kot pravilno navaja tudi tožena stranka v odgovoru na pritožbo, pač pa organ, ki je po zakonu dolžan opraviti svetovalni razgovor v postopku razveze zakonske zveze. Zato se lahko pred CSD podajajo izjave o umiku tožbe, kot tudi druge izjave, pomembne za postopek razveze. Samo dejstvo, da izjavo o umiku tožbe, vsebovano v zapisniku svetovalnega razgovora, na sodišče pošlje CSD, pa ne pomeni, da umik tožbe ni bil podan pravilno. Sodišče prve stopnje je tako popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, in sicer da je tožnik 15. 11. 2010 umaknil tožbo, in v skladu z določbo tretjega odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.

Ker niso podani niti v pritožbi navedeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 366. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Pritožnici s pritožbo nista uspeli, zato morata kriti vsaka svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako mora sama svoje pritožbene stroške kriti tožena stranka, ker z navedbami v pritožbi ni v ničemer prispevala k rešitvi pritožbe, zato njeni pritožbeni stroški niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).