Jedro

Zagovor obdolženca, ki dejanje zanika, ni izpodbit z izpovedbami prič - policistov in ugotovitvami pri ogledu kraja kaznivega dejanja ter uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja. Res je sicer, da iz kazenske ovadbe in prilog izhaja, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa nobena izmed v postopku zaslišanih prič (policistov, obdolženčeve izvenzakonske partnerke ter priče M.M.) kritičnega dne ni videla obdolženca kuriti vejevja na njegovem travniku. Iz izpovedi zaslišanih policistov izhaja, da njihove izpovedbe o tem, da je obdolženec kritičnega dne kuril na svojem travniku, temeljijo na razgovorih, ki so jih opravili z vaščani, kateri pa želijo ostati anonimni. Ob tem, da je tudi obdolženčeva izvenzakonska partnerka ob svojem zaslišanju na glavni obravnavi izrecno zanikala, da bi policistom dejala, da je kuril obdolženec, je pritrditi navedbam v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnih dokazov za ugotovitev, da je ogenj zakuril prav obdolženec. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev (peti odstavek 392. člena ZKP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženec na podlagi določbe 358. člena ZKP o p r o s t i obtožbe, da je iz malomarnosti s požarom povzročil nevarnost za premoženje večje vrednosti s tem, da je 19.2.1998 okoli 12. ure na travniku pri lastni hiši nepazljivo požigal grmičevje tako, da je na travniku zakuril grm kljub prepovedi kurjenja v naravi, ki ga je 8.2.1998 zaradi velike požarne nevarnosti razglasila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pa bi se zaradi suhega in vetrovnega vremena z visoko stopnjo nevarnosti širjenja gozdnih požarov moral in mogel zavedati, da lahko v suhem vremenu zaradi vetra zajamejo suho travo in podrast ognjeni zublji, ki bodo požar od kurišča grma razširili preko travnatih površin v gozd, kar se je tudi zgodilo, ko je veter ogenj zanesel skozi travnate površine v bližnji gozd in je požar zajel podrast in gozdno drevje tako, da je gozd zagorel in pogorel na površini okoli 14.36 hektarjev, pri čemer je v gozdovih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije uničil 160 smrekovih dreves in 21 dreves rdečega bora, 237 iglavcev pa je bilo zaradi ognja tako poškodovanih, da jih je bilo potrebno po požaru posekati, ogenj pa je poškodoval tudi okoli 2000 drevesc, ki se niso razvila v drevo ali pa so odmrla, zaradi širjenja požara pa je obstajala neposredna nevarnost, da se bo ogenj razširil v več deset milijonov vredne strnjene gozdove v KE Draga, Loški potok in Snežnik ter da bo požar zajel in požgal stanovanjsko hišo M.M., kar pa so preprečili vaščani in gasilci, ki so ogenj omejili in požar pogasili, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po členu 317/II in I KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, obremenjujejo proračun.

Oškodovanec se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po členu 317/II in I KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu je v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka; oškodovanca pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde.

Zoper sodbo se je iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. - 3. točka 370. člena ZKP) pritožila obdolženčeva zagovornica ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlagal ugoditev pritožbi in izrek oprostilne sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da so utemeljene navedbe v pritožbi, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je zagovor obdolženca, ki zanika, da bi kuril na svojem travniku, izpodbit z izpovedbami prič - policistov B.M., D.Č. in B.G. in ugotovitvami pri ogledu kraja kaznivega dejanja ter uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja.

Res je sicer, da iz kazenske ovadbe in prilog izhaja, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa nobena izmed v postopku zaslišanih prič (policistov, obdolženčeve izvenzakonske partnerke ter priče M.M.) kritičnega dne ni videla obdolženca kuriti vejevja na njegovem travniku. Iz izpovedi zaslišanih policistov izhaja, da njihove izpovedbe o tem, da je obdolženec kritičnega dne kuril na svojem travniku, temeljijo na razgovorih, ki so jih opravili z vaščani, kateri pa želijo ostati anonimni. Ob tem, da je tudi obdolženčeva izvenzakonska partnerka ob svojem zaslišanju na glavni obravnavi izrecno zanikala, da bi policistom dejala, da je kuril obdolženec, je pritrditi navedbam v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnih dokazov za ugotovitev, da je ogenj zakuril prav obdolženec. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev (peti odstavek 392. člena ZKP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe.

Izrek o stroških postopka temelji na določilu 98. člena ZKP v zvezi s 96. členom ZKP.

Izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelji na določilu tretjega odstavka 105. člena ZKP.