- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 4210/2009
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.4210.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Deleži solastnikov na nepremičniniAli je mogoče odločiti o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari, preden so ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožnika utemeljena glede na zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava?
- Prekinitev postopkaAli je bila prekinitev postopka pravilna, glede na to, da so deleži solastnikov že določeni?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. V konkretnem primeru so ti deleži določeni. Tožnik je solastnik nepremičnine do 30/100, toženka pa do 70/100. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ni bilo odločeno in bi bila zato potrebna prekinitev postopka.
Izrek
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v postopku ugotovitve ničnosti notarskega zapisa in izstavitve zemljiškoknjižne listine, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 611/2008. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je odločitev o tožbenem zahtevku (na plačilo uporabnine) odvisna od ugotovitve veljavnosti notarskega zapisa in ugotovitve lastninske pravice. Nesporno dejstvo je, da je pri nepremičnini X, tožnik vpisan kot solastnik do 30/100, toženka pa do 70/100. Tako ni potrebno reševati nikakršnega predhodnega vprašanja, tožnik je zemljiškoknjižni solastnik in je posledično upravičen zahtevati plačilo vtoževanega zneska. Solastninski delež je pridobil na podlagi notarskega zapisa, ki velja, dokler ne bo odločeno drugače. Tožnik je lastninsko pravico pridobil na originaren način. Toženka z vlaganjem neutemeljenih tožb zgolj zavlačuje delitev solastne nepremičnine.
Pritožba je utemeljena.
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. V konkretnem primeru so ti deleži določeni. Tožnik je solastnik sporne nepremičnine do 30/100, toženka pa do 70/100 (zemljiškoknjižni izpisek, priloga A 9). Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno in bi bila zato potrebna prekinitev postopka (1. točka 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 13. členom ZPP). Vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sporazuma, na podlagi katerega se je vpisala lastninska pravica v korist tožnika in na ugotovitev izključne lastninske pravice toženke na sporni nepremičnini, zato ni ovira za nadaljevanje postopka po tožbi za plačilo uporabnine. Le v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja, zakon izrecno določa, da sodišče odloči le, če med udeleženci ni spora o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, da torej sodišče postopek delitve prekine, dokler med udeleženci ni rešen spor glede tega vprašanja (118. člen Zakona o nepravdnem postopku).
Sodišče prve stopnje je torej določbi 206. člena in 13. člena ZPP napačno uporabilo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj torej postopek nadaljuje.