Jedro

Kdor ima možnost izpodbijati dokončni upravni akt v prekluzivnem roku, določenem v ZUS (1. odstavek 26. člena), pa ne vloži tožbe, ne more potem vlagati izrednih pravnih sredstev v upravnem sporu (obnove sodnega postopka), saj se bi na ta način povsem izigral prekluzivni rok za sprožitev upravnega spora in tako nedopustno poseglo v dokončen upravni akt, ki je postal v razmerju do predlagateljev obnove pravnomočen z iztekom prekluzivnega roka za vložitev tožbe pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 89. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo predloga za obnovo sodnega postopka.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je bil v obravnavani zadevi upravni spor pravnomočno končan s sklepom Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru o ustavitvi postopka z dne 15.4.2004, ki je bil izdan na podlagi vloge tožnice D.H.M., ki jo zastopa mag. P.S.Z., o umiku tožbe z dne 23.3.2004 (pravilno: 14.4.2004) proti odločbi Ministrstva za gospodarske dejavnosti, L. z dne 20.6.2000, zaradi denacionalizacije - začasne odredbe po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ZLPP. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo P.H. iz L. in A.K. iz M., ki ju je zastopal dr. E.P. iz L., zoper sklep Upravne enote L., Izpostava B. z dne 22.11.1996, s katerim je navedeni prvostopni organ zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi razpolaganja z nepremičninami, vpisanimi v zemljiškoknjižni vložek št. 729 k.o. A., ki sta ga na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, zoper podjetje M.G. Trgovina d.d., L., vložili P.H. in A.K. Tožnica je v tej svoji vlogi navedla, da umika tožbo in se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sklep o umiku tožbe. Sodišče prve stopnje je sklep o ustavitvi postopka izdalo še preden je bila sploh opravljena glavna obravnava oziroma preden se je tožena stranka na glavni obravnavi spustila v obravnavanje glavne stvari.

Dne 9.7.2004 sta bila vložena dva predloga za obnovo predmetnega sodnega postopka v upravnem sporu, in sicer: predlog E.H., B.G., E.P. in predlog, ki ga je vložil dr. A.K. V predlogu so predlagatelji navedli, da bi morali biti z umikom tožbe seznanjeni in bi morali v njega tudi sami privoliti. Prav tako tožnica ne more v lastnem imenu sklepati poravnave v denacionalizacijskem postopku, ne da bi v poravnavi sodelovali vsi, ki imajo položaj stranke v tem postopku. Zaradi tega se stranke z interesom oziroma predlagatelji obnove sodnega postopka ne strinjajo z umikom tožbe in vztrajajo, da se postopek v upravnem sporu nadaljuje ter da sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku meritorno odloči. Sodišče prve stopnje je oba predloga za obnovo postopka zavrglo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo: Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, katerega uveljavitev posega v pravnomočno rešena razmerja in ga je mogoče uveljaviti le izjemoma, v primerih, ki so v predpisu, ki obnovo omogoča, v obravnavanem primeru v ZUS, podrobno določeni in jih je zaradi pravne varnosti treba razlagati restriktivno. Predlagatelji zahtevajo obnovo predmetnega postopka (upravnega spora) iz razloga, ker jim ni bila dana možnost udeležbe v tem sporu. V zvezi s tem obnovitvenim razlogom je v 9. točki 1. odstavka 85. člena ZUS določeno, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog strank obnovi, če prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Po mnenju sodišča prve stopnje kot prizadeto osebo v upravnem sporu lahko štejemo le osebo po 1. odstavku 20. člena ZUS, torej osebo, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo. Samo ta oseba ima položaj stranke po 20. členu ZUS. V obravnavanem primeru je po mnenju sodišča prve stopnje taka prizadeta oseba Poslovni sistem M., d.d., L., v čigar premoženju so v predmetnem denacionalizacijskem postopku sporne nepremičnine. Predlagatelji obnove postopka po mnenju sodišča prve stopnje niso prizadete osebe po 1. odstavku 20. člena ZUS oziroma posledično tudi ne po 9. točki 1. odstavka 85. člena ZUS. Predlagatelji obnove postopka so kot stranke sodelovali (oziroma sodelujejo) v predmetnem upravnem denacionalizacijskem postopku in so v tem postopku imeli vse pravne možnosti, da vlagajo pravna sredstva, vključno z možnostjo, da vložijo svoje tožbe v upravnem sporu. Če upravna odločba komu izmed njih ni bila vročena, lahko ta oseba to postopkovno kršitev uveljavlja v denacionalizacijskem postopku, ni pa to pravno upošteven razlog za obnovo predmetnega upravnega spora. Če predlagatelji obnove postopka svojih tožb zoper izpodbijano odločbo v za njih odprtem roku niso vložili (26. člen ZUS), tega ne morejo nadomestiti z zahtevo za obnovo predmetnega sodnega postopka, v katerem je tožbo vložila tožnica D.H.M. ter jo kasneje v skladu z 32. členom ZUS tudi umaknila, še preden se je pred sodiščem pričela vsebinska obravnava sporne zadeve (presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena pritožba P.H. in A.K. - vlagateljic denacionalizacijske zahteve - zoper prvostopni sklep o tem, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi razpolaganja z nepremičninami po 12. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij). Zato sodišče prve stopnje meni, da za obnovo predmetnega upravnega spora, upoštevaje doslej navedeno, ne obstajajo zakoniti razlogi po 85. členu ZUS in je glede na vse navedeno predmetna predloga za obnovo sodnega postopka zavrglo.

Dr. A.K. vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep. V pritožbi ponavlja svoje navedbe v predlogu za obnovo sodnega postopka in še dodaja: Sodišče prve stopnje ni v smislu 2. odstavka 20. člena ZUS obvestilo pravnih naslednikov vlagateljic zahteve za denacionalizacijo.

Neobičajno (glede na siceršnje sodne zaostanke) je ravnanje sodišča prve stopnje, ko je že isti dan, to je na dan prejema vloge, 15.4.2004, odločilo s sklepom, da se postopek ustavi. Tožb v konkretnem upravnem sporu zoper odločbo organa druge stopnje z dne 20.6.2000 pravni nasledniki obeh vlagateljic zahteve za denacionalizacijo niso vložili, ker so po načelu zaupanja v pravo spoštovali odločitev pritožbenega sodišča z dne 24.2.2000. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli obnovo upravnega spora (št. U 212/2003), podrejeno pa, da razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

E.H., B.G. in E.P. vlagajo pritožbo zoper izpodbijani sklep. V pritožbi ponavljajo navedbe iz svojega predloga za obnovo sodnega postopka in še dodajajo: Absurdnost položaja se kaže v dejstvu, da tožnica v upravnem sporu sedaj predlaga, da se upravičencu izplača odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d.d., medtem ko druge stranke denacionalizacijskega postopka vztrajajo pri vračilu v naravi. Tožničin predlog očitno izhaja iz poravnave v postopku upravnega spora, kjer je po informacijah, ki so jih pridobile prizadete stranke, tožnica zaradi poravnave prejela znatna finančna sredstva in je zaradi tega tudi umaknila tožbo. Dejstvo je, da bi v primeru, če bi bile prizadete stranke obveščene o postopku upravnega spora, le-te lahko v njem sodelovale in bile seznanjene tudi z vsebino poravnave in bi lahko v nadaljnjem postopku varovale svoja pravna upravičenja, ki jim gredo v denacionalizacijskem postopku. Pri tem ni nepomembno, da sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe nekaterim, med drugim tudi E.P., ki imajo položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, sploh ni bil vročen. Zato imajo te stranke nedvomno položaj prizadete osebe v smislu 9. točke 1. odstavka 85. člena ZUS. Prepričani so, da bi jih sodišče prve stopnje moralo obvestiti o predmetnem postopku in jim dati možnost, da se ga udeležujejo kot prizadete osebe. Predlagajo, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njihovemu predlogu za obnovo sodnega postopka oziroma zahtevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, saj izhaja iz podatkov in listin v upravnih in sodnih spisih, da so pritožniki kot predlagatelji obnove postopka kot stranke sodelovali (oziroma sodelujejo) v predmetnem upravnem postopku v zvezi z izdajo začasne odredbe po ZLPP in da so v tem postopku imeli vse pravne možnosti, da vlagajo pravna sredstva, vključno z možnostjo, da vložijo svoje tožbe v upravnem sporu. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da, če upravna odločba komu izmed njih ni bila vročena, lahko ta oseba to postopkovno kršitev uveljavlja v denacionalizacijskem postopku, ni pa to pravno upošteven razlog za obnovo predmetnega upravnega spora. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje in ima podlago v določbah ZUS (26. člen in 85. člen), če navedeni predlagatelji obnove postopka svojih tožb zoper izpodbijano odločbo z dne 20.6.2000 v za njih odprtem roku niso vložili, tega ne morejo nadomestiti z zahtevo za obnovo predmetnega sodnega postopka, v katerem je tožbo vložila tožnica D.H.M. ter jo kasneje v skladu z 32. členom ZUS tudi umaknila, še preden se je pred sodiščem prve stopnje pričela vsebinska obravnava sporne zadeve (presoja zakonitosti navedene izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena pritožba P.H. in A.K. - vlagateljic denacionalizacijske zahteve - zoper prvostopni sklep o tem, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi razpolaganja z nepremičninami po 12. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij). Tudi sami predlagatelji navajajo, da niso vložili tožb. V zvezi s tem so nepomembni njihovi razlogi, zakaj tega niso naredili. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da, kdor ima možnost izpodbijati dokončni upravni akt v prekluzivnem roku, določenem v ZUS (1. odstavek 26. člena), pa ne vloži tožbe, ne more potem vlagati izrednih pravnih sredstev v upravnem sporu (obnove sodnega postopka), saj se bi na ta način povsem izigral prekluzivni rok za sprožitev upravnega spora in tako nedopustno poseglo v dokončen upravni akt, ki je postal v razmerju do predlagateljev obnove pravnomočen z iztekom prekluzivnega roka za vložitev tožbe pred sodiščem prve stopnje. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da za obnovo predmetnega sodnega postopka - upravnega spora, upoštevaje doslej navedeno, ne obstajajo zakoniti razlogi po 85. členu ZUS in da je zaradi tega sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo predloge navedenih predlagateljev za obnovo tega postopka na podlagi 1. odstavka 89. člena ZUS.

Glede na navedeno so neupoštevne pritožbene navedbe predlagateljev obnove sodnega postopka.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.