Jedro

Tožnica izpodbija sklep o nepristojnosti, ki po presoji sodišča ni sklep, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

_O izpodbijanem sklepu_

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi tretje alineje 31.a člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločila, da ni pristojna za odločanje o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 960/2023 z dne 29. 11. 2023 (v nadaljevanju Prošnja, I. točka izreka). Prošnjo je na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP takoj odstopila v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije (II. točka izreka). Toženka je še ugotovila, da stroški postopka niso nastali (III. točka izreka).

_Navedbe tožnice_

2. Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

3. Navaja, da se že od samega začetka nahaja v podrejenem položaju. Pojasnjuje, da tudi v obravnavani zadevi nastopa kot šibkejši člen, saj zoper izpodbijani sklep ni možno vložiti pritožbe, kar je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (EKČP). Tožnica poudarja, da je toženka njeno Prošnjo nedopustno takoj odstopila v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki njeno vlogo vedno zavrne, da prepreči tako imenovano "veriženje prošenj". Pri tem toženka ni upoštevala, da je tožnica vložila vlogo in ne Prošnjo. Tožnica sodišču predlaga, naj upošteva njene navedbe v tožbi, zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost njene situacije, v kateri se ji nedopustno omejuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva (pritožbe), pravico do zdravstvene in socialne varnosti in pravico do zasebne lastnine. Tožnica toženki očita tudi, da ji naklepno povzroča izjemno veliko materialno in nematerialno škodo in da je v celoti odgovorna za njeno nedopustno življenjsko situacijo.

_Navedbe toženke_

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

_O sodni presoji_ Tožba ni dovoljena.

5. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa ZUS-1. V upravnem sporu je dovoljeno izpodbijati tiste sklepe, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije1, da navedeni pogoj pomeni, da gre za sklepe, ki lahko posegajo v pravni položaj posameznika, čeprav so po vsebini samo procesne odločitve in nimajo značilnosti upravnega akta.

6. Tožnica izpodbija sklep o nepristojnosti, ki po presoji sodišča ni sklep, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

7. Sodišče še dodaja, da na odločitev ne vpliva pravni pouk v izpodbijanem sklepu, ker napačen pravni pouk tožnici ne more dati več pravic, kot jih daje zakon.2 1 Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 443/209 z dne 15. 4. 2010 (5. točka obrazložitve), I Up 97/2012 z dne 19. 4. 2012 (6. točka obrazložitve), I Up 480/2007 z dne 30. 8. 2007 (šesti odstavek obrazložitve) in I Up 51/2016 (7. točka obrazložitve). 2 Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017 (7. točka obrazložitve).