Jedro

Primera, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja in obstaja pravna praznina. V skladu z ustaljeno sodno prakso se v takem primeru analogno uporabi določbo 50. člena ZAgrS.

Potomci zapustnikovih bratov in sester niso nujni dediči.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina po pokojni A. A. obsega nedoločen delež na nepremičninah v skupni lastnini v k. o. X in v k. o. Y, ki so navedene v prvem odstavku izreka izpodbijanega sklepa. Na podlagi Zakona o dedovanju (ZD) je za dediča razglasilo B. B., ki deduje opisano zapuščino (drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa). Zemljiški knjigi je odredilo, da pri nedoločenem deležu nepremičnin zapustnice v skupni lastnini v k. o. X in k. o. Y, ki so specificirane v tretjem odstavku izreka izpodbijanega sklepa, vknjiži lastninsko pravico na osebo B. B.

2.Zoper sklep se pritožuje dedič C. C. (pritožnik), zaradi kršitev pravil postopka in kršitve materialnopravnih predpisov.

3.Pritožnik navaja, da sklepu ugovarja v celoti, zaradi uveljavljanja nujnega dednega deleža, ki mu pripada na podlagi 26. člena ZD. Je dedič v petem kolenu, potomec D. D., brata pokojne. Sklicuje se na 52. člen Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS), ki določa način izplačila nujnega deleža, sodna praksa pa kaže na bogato prakso uveljavljanja nujnih dednih deležev dedičev, ki premoženja ne podedujejo na podlagi 50. člena ZAgrS. Glede na sodno prakso lahko pritožnik tudi v pritožbi zoper sklep uveljavlja nujni dedni delež. Sklicuje se na 41. člen ZD, ki ni omejil uveljavljanja zmanjšanja oporočnih razpolaganj na posamezno fazo zapuščinskega postopka. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

4.Dedič B. B. v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V konkretnem primeru je predmet zapuščine premoženje, ki je bilo zapustnici vrnjeno z delno odločbo Upravne enote E. z dne 26. 4. 2001 po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnostih ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS). Za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno pokojni upravičenki, se uporabi ZPVAS. Ta v 8. členu v drugem odstavku določa, da se, če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev, vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se dedovanje izvede po ZD. Glede na to, da po zapustnici sklep o dedovanju sploh še ni bil izdan, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju in ne sklepa o pozneje najdenem premoženju.

7.V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Primera, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, kot je v predmetni zadevi, ZPVAS ne ureja in obstaja pravna praznina. V skladu z ustaljeno sodno prakso se v takem primeru analogno uporabi določbo 50. člena ZAgrS, ki jo je v izpodbijanem sklepu navedlo tudi sodišče prve stopnje. Ob uporabi 50. člena ZAgrS je tako sodišče prve stopnje za dediča določilo B. B. Ker je ugotovilo, da nihče od dedičev ni upravičen do nujnega deleža, pa o eventuelnem izplačilu nujnega deleža v gotovini ni odločilo.

8.Pritožnik v pritožbi navaja, da sklepu ugovarja v celoti, dejansko pa izpodbija le odločitev sodišča, da mu ne prizna nujnega deleža v gotovini, a neutemeljeno. Pritožnik sicer utemeljeno navaja, da sodna praksa priznava nujne dedne deleže dedičem, ki ne podedujejo premoženja v naravi (v primeru, kot je konkretni, sicer na podlagi 8. člena ZPVAS in ne 52. člena ZAgrS). Utemeljena je tudi pritožbena navedba, da na splošno lahko nujni dedič svoj nujni delež uveljavlja tudi v pritožbi.

9.Vendar pa v konkretnem primeru pritožniku nujni delež v gotovini ne gre. Sodišče prve stopnje je navedlo, da nihče od dedičev ni upravičen do nujnega deleža, kar je, glede na določbo drugega odstavka 8. člena ZPVAS, po katerem se dedovanje izvede po ZD, pravilen zaključek. Kot v odgovoru na pritožbo navaja dedič B. B., potomci zapustnikovih bratov in sester, torej tudi pritožnik, v skladu z ZD niso nujni dediči. Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in zakonec (prvi odstavek 25. člena ZD), zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre pa le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (drugi odstavek 25. člena ZD). Potomci zapustnikovih bratov in sester tako niso nujni dediči. Ker lahko drugi dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini, v konkretnem primeru pa, kot je utemeljeno navedlo sodišče prve stopnje, nihče od dedičev ni upravičen do nujnega deleža oziroma ni nujni dedič, se za nujni dedni delež (v gotovini) neutemeljeno zavzema tudi pritožnik.

10.Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni storilo kršitev določb postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, je to pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

11.V skladu s 174. členom ZD nosi pritožnik sam svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Pokojna ni zapustila premoženja, zato se takrat zapuščinska obravnava ni opravila (sklep Občinskega sodišča na Jesenicah z dne 12. 2. 1966).

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 25, 25/1, 25/2, 26, 41, 174, 205, 205/3 Zakon o agrarnih skupnostih (2015) - ZAgrS - člen 50, 52 Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnostih ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (1994) - ZPVAS - člen 8, 8/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.