Jedro

Ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik gradil objekt brez gradbenega dovoljenja in da objekta ni mogoče uvrstiti med objekte iz 3. člena ZGO-1, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, je bil z odreditvijo inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje in odstranitve objekta pravilno uporabljen materialni zakon – določbe 152. člena ZGO-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 11. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje Z dne 14. 8. 2003, s katero je bil tožniku odrejen inšpekcijski ukrep – ustavitev gradnje objekta tlorisnih dimenzij 11,10 x 6,65 m na zemljišču parcela št. 12, vl. št..., k.o... (1. točka izreka) ter odločeno, da mora tožnik v dveh mesecih po prejemu te odločbe ta objekt odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje zemljišča na svoje stroške, sicer bo opravljena izvršba po drugi osebi (2. točka izreka), da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (3. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve (4. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša z odločitvijo tožene stranke kot tudi z razlogi za odločitev, na katere se v celoti sklicuje (67. člen ZUS). Kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je odločba, s katero je bil tožniku odrejen inšpekcijski ukrep, preuranjena glede na to, da je že pred izdajo odločbe pridobil lokacijsko informacijo, ter podal predlog za spremembo zazidalnega načrta. Sklicuje se na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, ter na določbe 3. in 205. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 102/2004-UPB in 14/2005-popravek) in na Odlok Mestne občine C. o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Ur. l. RS, št. 20/98).

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razloge nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb postopka utemeljuje s tem, da sodišče ni presodilo v tožbi uveljavljene bistvene kršitve določb upravnega postopka, ki naj bi bila podana s tem, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila le o pritožbi, vloženi dne 5. 9. 2003, ne pa tudi o pritožbi z dne 12. 9. 2003. Vztraja pri tožbenem ugovoru, da gre za pomožni objekt, zato zanj ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

4. Revizija ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena in na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člena ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil v obravnavanem primeru izveden revizijski preizkus.

7. V obravnavani zadevi je sporen inšpekcijski ukrep, odrejen tožniku na podlagi 152. člena ZGO-1. V tej določbi ima gradbeni inšpektor pooblastilo, da v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi, da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Poleg nelegalne gradne opredeljuje ZGO-1 v določbi 2. člena, in sicer v točki 12.1. Po navedeni določbi nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ne odstrani. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da tožnik za objekt, za katerega je bil odrejen inšpekcijski ukrep, ni imel gradbenega dovoljenja.

8. Glede na to in ob upoštevanju določbe 2. in 152. člena ZGO-1 je za presojo zakonitosti spornega inšpekcijskega ukrepa bistveno, ali je gradbeno dovoljenje za objekt, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, potrebno. ZGO-1 namreč v tretjem odstavku 3. člena določa, da gradbeno dovoljenje ni potrebno za enostavne objekte, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1. Podlaga za presojo, ali gre za enostaven objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, je torej akt, predviden v 8. členu ZGO-1 oziroma do njegove uveljavitve občinski predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN (Ur. l. SRS; št. 18/84, 73/85, 29/86 in Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93 in 44/97). ZGO-1 namreč v 205. členu podaljšuje uporabo tedaj veljavnih občinskih predpisov do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1. Ker je bil akt, predviden v 8. členu ZGO-1, to je Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, uveljavljen 22. 11. 2003 in torej ob odločanju inšpektorja v tem primeru, to je dne 14. 8. 2003, še ni veljal, je pravna podlaga za presojo, ali gre za objekt, za katerega ni potrebno upravno dovoljenje, Odlok Mestne občine Celje. o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje – Odlok (Ur. l. RS, št. 20/98). Po navedenem Odloku pa skupna površina pomožnih objektov ne sme presegati 35 m2, razen pri postavitvi pomožnih objektov v sklopu kmetije.

9. Glede na navedeno bi torej tožnik brez gradbenega dovoljenja lahko gradil enostaven objekt, to je pomožni objekt v površini največ 35 m2. Glede na dejansko ugotovitev, da je tožnik brez dovoljenja začel z gradnjo objekta – garaže in skladišča v tlorisni izmeri 11,10 x 6,65 (73,81m2), da torej obravnavani objekt presega površino iz Odloka, in torej ne gre za pomožni objekt, je bilo po presoji revizijskega sodišča materialno pravo pravilno uporabljeno.

10. Po presoji revizijskega sodišča uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 zaradi razlogov iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo utemeljitvi upravnega akta. Tako ravnanje prvostopnega sodišča ZUS omogoča v primeru, kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da so razlogi, navedeni v upravnem aktu, pravilni. Prav ta ugotovitev prvostopnega sodišča pa izhaja iz izpodbijane sodbe. Glede na navedeno je prvostopno sodišče s tem, ko je sledilo v upravnem aktu navedenim razlogom, ki so tudi po presoji revizijskega sodišča pravilni, pravilno uporabilo določbo 67. člena ZUS.

11. Glede na določbe 85. člena ZUS-1 v reviziji ni dopustno presojati pravilnosti uporabe ZUP pred izdajo izpodbijane odločbe. Če meni, da o njegovi pritožbi v upravnem postopku ni bilo odločeno, lahko uporabi določbe ZUS o molku organa (drugi odstavek 28. člena). Pri tem pa mu Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zoper en upravni akt lahko vloži le eno pritožbo, vse nadaljnje „pritožbe“ so le dopolnitve prvotne pritožbe.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.