5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1028/2004 z dne 12. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper sklep Komisije Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic. S tem sklepom je bil pokojnemu B. B. B. (očetu pritožnice) priznan status bivšega političnega zapornika za čas neupravičenega odvzema prostosti od 22. 7. 1949 do 7. 2. 1950 ter odločeno, da se mu obdobje neupravičenega odvzema prostosti všteje v pokojninsko dobo v dvojnem štetju. Zavrnjen pa je bil zahtevek pritožnice, da se ji prizna odškodnina kot svojcu osebe, ki ji je bil priznan status bivšega političnega zapornika. Sodišče je pritrdilo stališču, da v primeru, ko za pokojno osebo vloži zahtevo za priznanje statusa političnega zapornika druga oseba, v skladu z izrecno določbo tretjega odstavka 16. člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96 in nasl. – v nadaljevanju ZPKri) ni podlage za uveljavljanje pravice do odškodnine.

2.Pritožnica vlaga zoper v izreku navedeno sodbo laično ustavno pritožbo. Z izpodbijano odločitvijo se ne strinja in prosi za "ugodno" odločitev Ustavnega sodišča.

3.Nestrinjanje pritožnice z izpodbijano odločitvijo je mogoče razumeti kot očitek zmotne uporabe materialnega prava. Ta očitek pa sam po sebi ne more biti predmet ustavne pritožbe. Ustavno sodišče namreč ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega prava. V zvezi s tem bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali odločitev sodišča temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču oziroma ali je tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi to lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), ki je na področju sodnih postopkov odraz splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Vrhovno sodišče je namreč pritožnici jasno obrazložilo, zakaj ji ni mogoče priznati tudi pravice do odškodnine. Svojo razlago je v skladu s pravili pravne stroke oprlo na ustrezne določbe ZPKri. Zgolj pritožničino nasprotovanje izpodbijani odločitvi ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ker z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan