Jedro

Odločitev o naložitvi plačila denarne kazni ne predstavlja primera iz prvega odstavka 63. člena ZIZ, to je izjeme, ko je obnova postopka dovoljenja. Dolžnikoma določena in naložena denarna kazen v tem postopku predstavlja le sredstvo prisile, da dolžnika izpolnita svojo obveznost iz izvršilnega naslova. Predstavlja le način uveljavitve nedenarne terjatve, kot jo določa 226. člen ZIZ.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

K pritožbi zoper sklep z dne 23. 9. 2014:

1. S citiranim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za obnovo postopka zavrglo.

2. Proti temu sklepu sta se pritožila dolžnika. Poudarjata, da sta zoper nezakonito terjatev že vložila pritožbo in ugovor, razlogi pa so še vedno utemeljeni. Kršitve so povsem jasno dokazane zaradi zlorabe izvršbe, torej kršitve po prvem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika. Trdita, da je sklep v nasprotju z veljavnimi zakoni in da sodišče sploh ni upoštevalo navedb v pravnih sredstvih. Opozarjata na napake storjene v predhodnem postopku in razpravljajoči sodnici v njem očitata nezakonito ravnanje. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in naložitev stroškov tistemu, ki jih je nezakonito povzročil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Da sodišče sploh začne z vsebinsko obravnavo rednega ali izrednega pravnega sredstva - presojo utemeljenosti pravnega sredstva, mora pravno sredstvo izpolnjevati formalne procesne predpostavke. Pravno sredstvo mora biti dopustno, to je pravočasno, popolno in dovoljeno. Na te predpostavke sodišče pazi po uradni dolžnosti, in če ugotovi, da katera od njih ni podana, pravno sredstvo brez nadaljnjega zavrže. 5. Po drugem odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) obnova postopka zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, velja generalna klavzula, da v izvršilnem postopku ni obnove postopka, razen v primerih, ko jo ZIZ izrecno dovoljuje. ZIZ izrecno dovoljuje obnovo postopka zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi - to je del sklepa, s katerim sodišče dolžniku nalaga, da poravna terjatev (prvi odstavek 63. člena ZIZ), torej zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodilo ali ga zavrnilo (peti odstavek 68. člena ZIZ).

6. V konkretni zadevi je bila dovoljena izvršba na podlagi sodne poravnave sklenjene dne 14. 9. 2011 pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu P 213/2009 v zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu D 20/2009 z dne 17. 2. 2012, zaradi uveljavitve nedenarne terjatve, torej na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova,(1) in ne na podlagi verodostojne listine. Ker tako v obravnavani zadevi ne gre za primera iz prvega odstavka 63. člena in petega odstavka 68. člena ZIZ, za katere ZIZ določa izjemo in dovoljuje obnovo postopka, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko predlogu dolžnikov za obnovo postopka začetem s sklepom o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave, ni ugodilo. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se predlog dolžnikov za obnovo postopka zavrže, ker za dovolitev vložitve predloga za obnovo niso podani materialnopravni in s tem tudi ne procesni pogoji, se po obrazloženem pokaže pravilna in zakonita.

7. Drugostopenjsko sodišče v celoti pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da odločitev o naložitvi plačila denarne kazni ne predstavlja primera iz prvega odstavka 63. člena ZIZ, to je izjeme, ko je obnova postopka dovoljenja, in v izogib ponavljanju povzema prvostopenjske razloge. Dolžnikoma določena in naložena denarna kazen v tem postopku predstavlja le sredstvo prisile, da dolžnika izpolnita svojo obveznost iz izvršilnega naslova. Predstavlja le način uveljavitve nedenarne terjatve, kot jo določa 226. člen ZIZ.

8. Ker pritožnika v pritožbi razlogov, s katerimi je sodišče utemeljilo odločitev, da obnova postopka ni dovoljena, ne izpodbijata, medtem ko ostale pritožbene navedbe za presojo prvostopenjske odločitve niso odločilnega pomena, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in prvostopenjsko odločitev potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper sklep z dne 17. 2. 2015:

10. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov zoper prvostopenjsko odločitev iz I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje In 79/2012 z dne 16. 10. 2014, da se po uradni dolžnosti opravi izvršba za izterjavo izrečene denarne kazni v višini 500,00 EUR, določene s sklepom In 79/2012 z dne 12. 12. 2013, ker dolžnika ponovno nista ravnala skladno s sklepom o izvršbi In 79/2012 z dne 2. 10. 2012 in nista izpolnila svoje nedenarne obveznosti.

11. Proti temu sklepu se po pooblaščencu pritožujeta dolžnika. Mnenja sta, da sta utemeljeno ugovarjala, sodišče pa njunih ugovorov ni upoštevalo. Stališče sodišča, da ugovora nista obrazložena, ni pravilno. Sodišče bi moralo ugovora upoštevati, v primeru nekaterih nejasnosti pa ju povabiti na zaslišanje. Pooblaščenec je v pritožbi priložil pritožbo dolžnikov, v kateri ta očitata, da je sodišče z izdajo sklepa prekršilo določbe ZPP, ZIZ in 158. člen Ustave. Menita, da sklep nima pravne osnove. Izpostavljata, da je bilo sodišče opozorjeno na kršitve v predhodnem postopku in da je sodišče dolžno predlog upnika zavreči ali ga napotiti na pravdo. Sodišče ni upoštevalo 5. in 8. točke 71. člena ZIZ ter dejstva, da je nepremičnina dodeljena v trajno last prvi dolžnici. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj predlog upnika zavrže in mu naloži plačilo nastalih stroškov.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom In 79/2012 z dne 16. 10. 2014 v I. točki odločilo, da se denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki je bila dolžnikoma izrečena s sklepom sodišča prve stopnje In 79/2012 z dne 12. 12. 2013 izvrši po uradni dolžnosti z opravo izvršbe na pokojnino dolžnika in plačo dolžnice ter na denarna sredstva dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet. 14. Iz sklepa prvostopenjskega sodišča In 79/2012 z dne 12. 12. 2013 je razvidno, da je bila dolžnikoma navedena denarna kazen izrečena za primer, če dolžnika v roku 8 dni ne bosta izpolnila obveznosti določene v I. točki izreka sklepa o izvršbi In 79/2012 z dne 2. 10. 2012, in sicer pisno dovoliti geodetsko odmero dela zemljišča parc. št. 355 in 366/1 k.o. P., in sicer v dolžini 45 m ob cesti Slovenj Gradec - Podgorje, ter v širini 65 m ob meji z A., kar predstavlja približno površino 2925 m2. 15. Zoper sklep, s katerim sodišče dovoli izvršbo, je pravno sredstvo dolžnika ugovor (prvi odstavek 53. člena ZIZ). Drugi odstavek 53. člena ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži tudi dokaze za zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ.

16. V obravnavanem primeru, ko je sodišče dovolilo izvršitev denarne kazni zaradi neizpolnitve nedenarne obveznosti, je relevantni razlog, ki preprečuje izvršbo plačilo izrečene denarne kazni in s tem obstoj razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ali obstoj drugega razloga iz prvega odstavka 55. člena ZIZ (1. - 12. točke), ki preprečuje izvršitev denarne kazni, kot tudi izpolnitev nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova (sodne poravnave, sklenjene dne 14. 9. 2011 pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu P 213/2009 v zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu D 20/2009 z dne 17. 2. 2012), to je pisno dovoljenje geodetske odmere dela zemljišča opredeljenega v izvršilnem naslovu v 8-dnevnem roku, določenem s sklepom prvostopenjskega sodišča In 79/2012 z dne 12. 12. 2013. 17. Dolžnika v ugovorih teh relevantnih ugovornih razlogov nista uveljavljala, zato je prvostopenjsko sodišče njune ugovore pravilno kot neobrazložene zavrnilo. Pritožbo, ki se zavzema za drugačno oceno, je po navedenem zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Dolžnika v pritožbi, enako kot že v ugovoru, zatrjujeta odsotnost pravne podlage za vodenje postopka izvršbe. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je izvršba dovoljena na podlagi sodne poravnave in v njej dane zaveze dolžnikov, da v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v zapuščinski zadevi D 20/2009 pisno dovolita geodetsko odmero dela zemljišča parc. št. 355 in 356/1 v k.o. P. in sicer v dolžini 45 m ob cesti Slovenj Gradec - Podgorje, ter v širini 65 m ob meji z A., kar predstavlja približno površino 2925 m2. Izvršilno sodišče je v postopku prisilne izvršitve nedenarne terjatve vezano na izvršljivo sodno odločbo in uveljavitev obveznosti dolžnikov v njej vse dokler ni sodna poravnava razveljavljena ali izrečena za nično (5. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti sodne poravnave. Vse očitke o procesnih in materialnih kršitvah v pravdi in zapuščinskem postopku, ki jih dolžnika smiselno uveljavljata tekom tega postopka, bi morala dolžnika uveljavljati v predhodnih postopkih, medtem ko jih v predmetnem izvršilnem postopku ne moreta uveljavljati. Izvršilno sodišče je skladno z načelom formalne legalitete vezano na izvršilni naslov in vanj ne sme posegati, temveč je dolžno obveznost iz sodne poravnave prisilno realizirati.

19. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da dejstvo vknjižbe lastninske pravice na dolžnico, kar dolžnika ponovno izpostavljata v pritožbi, ne vpliva na predmetni izvršilni postopek. Obveznost, ki jo uveljavlja upnik, zaradi tega dejstva ni bila spremenjena, razveljavljena ali odpravljena.

20. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da sta ugovora dolžnikov neobrazložena in posledično neutemeljena. Iz tega razloga, in ker sodišče druge stopnje tudi pri uradnem preizkusu, opravljenem na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

21. Dolžnika pritožbenih stroškov nista zaznamovala, zato sodišče o njih ni sprejelo odločitve (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršljiva sodna poravnava izvršilni naslov.