Jedro

Čeprav ostanejo sestavine medsebojno povezujočih se pogodb neokrnjene, lahko odpad pogodbenega temelja ene od povezanih pogodb povzroči odpad pogodbenega temelja druge vstopajoče pogodbe. V tem primeru odpade pogodbeni temelj celotnega posla. V kolikor je povezanost med pogodbami ohlapnejša (denimo le zunanja v sklenitveni fazi) in brez vzajemne ali enostranske odvisnosti, neveljavnost ene od pogodbe ne vpliva na druge pogodbe.

V skladu s 86. členom Obligacijskega zakonika bi morala dolžnika razlog za ničnost najemne pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, utemeljevati z njeno vsebino, ne pa z vsebino kreditne pogodbe kot nepovezanega pravnega posla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnika in upnik sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi prvostopenjskega sodišča opr. št. I 1123/2019 z dne 18. 6. 2019 (I. točka izreka) in predlog dolžnikov z dne 2. 7. 2019 za odlog izvršbe, dopolnjen dne 21. 2. 2020 (II. točka izreka). Dolžnikoma je naložilo, da morata upniku v roku 8 dni od vročitve sklepa nerazdelno povrniti nadaljnje stroške tega postopka v znesku 224,00 EUR brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnika. Menita, da je sodišče prve stopnje pri presoji izhajalo iz zmotnega stališča, da kreditna pogodba ni povezana s sklenjeno najemno pogodbo. Sklicujeta se na sodbo Vrhovnega sodišča RS,1 v kateri se je to opredelilo do povezanih pogodb in ponavljata navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi. Glede zavrnitve predloga za odlog izvršbe trdita, da sta s sklicevanjem na pravno mnenje o kršitvi ustavnih in konvencijskih pravic ter na navedbe v ničnostni tožbi z dne 10. 8. 2018 izkazala nastanek nenadomestljive škode in da je ta večja od tiste, ki lahko zaradi odloga izvršbe nastane upniku. Menita, da pravno podlago za odlog izvršbe predstavlja tudi sodba Sodišča EU C-407/18 (Kuhar proti Addiko Bank). Zavzemata se za ugoditev pritožbi in priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na vročeno pritožbo. Pritožbene navedbe označuje za nekonkretizirane. Pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, katerega obrazložitev povzema, in se zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. V okviru presoje uveljavljane ničnosti izvršilnega naslova je sodišče druge stopnje pritožbeno stališče o povezanosti sklenjene kreditne in najemne pogodbe ter posledično napačnem pravnem izhodišču sodišča prve stopnje ocenilo kot neutemeljeno.

7. Citirana odločba Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicujeta pritožnika, kot značilnost povezanih pogodb opredeljuje povezanost in pogojenost. Čeprav ostanejo sestavine medsebojno povezujočih se pogodb neokrnjene, lahko odpad pogodbenega temelja ene od povezanih pogodb povzroči odpad pogodbenega temelja druge vstopajoče pogodbe. V tem primeru odpade pogodbeni temelj celotnega posla. V kolikor je povezanost med pogodbami ohlapnejša (denimo le zunanja v sklenitveni fazi) in brez vzajemne ali enostranske odvisnosti, neveljavnost ene od pogodbe ne vpliva na druge pogodbe.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo in v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj meni, da v obravnavani zadevi med obema pravnima posloma ni pravne odvisnosti. K njegovi podrobni obrazložitvi je dodati le, da dolžnika nista izkazala obstoja volje pogodbenih strank, da kreditna in najemna pogodba medsebojno obstaneta ali padeta oziroma, da bi stranki ob sklepanju kreditne pogodbe njeno veljavnost vezali na naknadno sklenitev najemne pogodbe in obratno. Dolžnika pri utemeljevanju povezanosti pravnih poslov zanemarjata, da do prehoda lastništva nepremičnin z dolžnikov na upnika, v posledici katerega sta se dolžnika odločila za najem nekdaj lastnih nepremičnin, ni prišlo v neposredni posledici upnikovega odstopa od kreditne pogodbe, ampak je upnik lastninsko pravico na nepremičninah dolžnikov pridobil na podlagi sodnih odločb, izdanih v stečajnem in izvršilnem postopku. Četudi bi bila v pravdnem postopku ugotovljena ničnost sklenjene kreditne pogodbe, navedeno samo po sebi zato ne bo imelo sprememb na stvarnopravnem področju, ko bi dolžnika lastninsko pravico na nepremičninah pridobila nazaj, niti morebitna ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe ne bo povzročila ničnosti najemne pogodbe, kot avtonomnega pravnega posla, za sklenitev katerega sta se dolžnika odločila v okviru svobodne pogodbene volje in ki ob sklenitvi kreditne pogodbe ni bil predviden. Ker med sklenitvijo kreditne in najemne pogodbe po pojasnjenem ni bilo odvisnosti, eventualno ugotovljena neveljavnost kreditne pogodbe ne more vplivati na veljavnost najemne pogodbe.

9. V skladu s 86. členom Obligacijskega zakonika bi morala dolžnika razlog za ničnost najemne pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, utemeljevati z njeno vsebino, ne pa z vsebino kreditne pogodbe kot nepovezanega pravnega posla. Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da teh razlogov dolžnika v ugovoru nista navajala. Ker ničnost izvršilnega naslova ni podana, je odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi pravilna.

10. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko graja odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe.

11. Sodišče prve stopnje je pri presoji predmetnega predloga pravilno izhajalo iz določbe 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritrditi je njegovi (od 14. do 20. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) skrbno obrazloženi oceni, da dolžnika nista izkazala za verjetno pogoja nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (prvi odstavek 71. člena ZIZ), kakor tudi ne posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (drugi odstavek 71. člena ZIZ).

12. Dolžnika nastanek nenadomestljive škode utemeljujeta s pravnim mnenjem Inštituta za ustavno pravo o kršitvi ustavnih in konvencijskih pravic in s sklicevanjem na sodbo Sodišča EU v zadevi Kuhar proti Addiko Bank. Menita, da bo v primeru realizacije izvršbe nastala odškodninska odgovornost upnika ali države. Pri tem izhajata iz napačnega naziranja o pravni povezanosti kreditne in najemne pogodbe, s katerim sta utemeljevala tudi ničnost izvršilnega naslova. V pravdnem postopku opr. št. II P 602/2018, ki sta ga dolžnika sprožila za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, se ničnost najemne pogodbe ne bo ugotavljala. Sprejeta odločitev sama po sebi tudi ne bo povzročila ničnosti najemne pogodbe kot izvršilnega naslova, na podlagi katerega je v predmetnem postopku dovoljena izvršba na nepremičnine, niti spremembe lastninske pravice na zadevnih nepremičninah. Sklicevanje dolžnikov na kršitev ustavnih in konvencijskih pravic najemnikov kreditov, normiranih v švicarskih frankih, in stališča Sodišča EU iz zadeve Kuhar proti Addiko Bank glede odloga izvršbe na nepremičninah dokler ni odločeno, ali kreditna pogodba, ki se izvršuje, vsebuje nepoštene pogoje, zato za utemeljevanje predloga za odlog izvršbe v zadevi, kot je obravnavana - ko izvršilni naslov predstavlja najemna pogodba, ni relevantno in dolžnika na tej podlagi ne moreta uspeti z izkazom pogoja nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.

13. Dolžnika sta ob sklenitvi najemne pogodbe v neposredno izvršljivem notarskem zapisu prostovoljno pristala na izpraznitev in izročitev nepremičnin upniku po prenehanju najemnega razmerja. Zatrjevanje, da bosta z izročitvijo nepremičnine izgubila dom, predstavlja škodo, ki je posledica realizacije izvršbe in na katero sta v izvršilnem naslovu izrecno pristala. Glede na to, da je predmet konkretne izvršbe nedenarna terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnin, izvršilnega naslova drugače niti ni mogoče realizirati. Izguba doma zaradi realizacije izvršbe po pojasnjenem ne more predstavljati nenadomestljive škode, varovane z določbo prvega odstavka 71. člena ZIZ. Drugih okoliščin, zaradi katerih bi s takojšnjo izvršbo prišlo do nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, pa dolžnika ne zatrjujeta.

14. Glede presoje obstoja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen citirane določbe zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika pomenilo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka. Sodišča so pri določanju vsebine pravnega standarda posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe dolžna upoštevati težo z izvršbo ogroženih človekovih pravic dolžnika, ne da bi ob tem zanemarila upravičene interese upnika.2 Sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnika trditev o slabem premoženjskem stanju nista konkretizirala, niti priložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo možno o njem presojati, zato je zaključiti, da življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžnikoma začasno onemogoča izpolnitev obveznosti in na podlagi katerega bi bil utemeljen odlog izvršbe, ni izkazan.

15. Odločitev v stroškovnem delu izpodbijanega sklepa temelji na odločitvi o zavrnitvi ugovora in ugotovitvi o potrebnosti stroškov upnikovega odgovora na ugovor za izvršbo. Ker sodišče druge stopnje odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi ni spreminjalo, kar bi povzročilo tudi spremembo odločitve o stroških upnikovega odgovora na ugovor, dolžnika pa posebnih razlogov za grajanje stroškovne odločitve, do katerih bi se pritožbeno sodišče opredelilo, ne navajata, je bilo potrebno odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi tudi v stroškovnem delu.

16. Po pojasnjenem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Dolžnika, ki s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). V zvezi s strani upnika priglašenimi pritožbenimi stroški sodišče druge stopnje pojasnjuje, da upnik v odgovoru na pritožbo v bistvenem zgolj ponavlja svoja stališča iz odgovora na ugovor in pritrjuje odločitvi ter obrazložitvi sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje z uporabo kriterija potrebnosti stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odločilo, da tudi upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

1 VSRS sodba II Ips 218/2004 z dne 16. 6. 2005. 2 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019.