Iz podatkov spisa in izpodbijane sodbe nadalje izhaja, in tega v pritožbi ne izpodbija, da na pravilno vročeno dopolnitev tožbe (s priloženim vtoževanim računom) kljub pozivu sodišča toženka ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo kot neprerekane in torej priznane. Priznanih dejstev pa ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da je sodišče zmotno izdalo sodbo brez kakršnihkoli dokazil, da s strani tožnice ni priloženih nobenih dokazil in ni nobene pogodbe o poslovnem sodelovanju oziroma naročilnice, kar da dokazuje, da so resnične trditve toženke in ne tožnice.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II.Tožena stranka je tožeči stranki v roku 8 dni dolžna povrniti 279,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo v plačilo 2.422,00 EUR z obrestno posledico od 3. 12. 2024 dalje in stroške pravdnega postopka.
2.Zoper sodbo se je pritožila toženka. Tožnica je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške odgovora na pritožbo.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Tožnica je za toženko v mesecu avgustu 2024 opravila storitve čiščenja apartmajev in njihovo vodenje oz. opravljanje administracijskih del. Na prošnjo toženke je sedaj vtoževani račun št. 2024-138 izdala šele 28. 11. 2024. Pravdni stranki sta 22. 1. 2025 sklenili pisni dogovor, da bo toženka račun plačala v dveh delih po 1.211,00 EUR, in sicer prvi del najkasneje do 14. 2. 2025 in drugi del najkasneje do 28. 2. 2025, a toženka tega ni storila in je zapadli račun ostal v celoti neporavnan.
5.Toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, zato je sodišče na podlagi neprerekanih odločilnih dejstev ugotovilo, da je toženka obveznosti iz sklenjene podjemne pogodbe izpolnila, toženka pa ji opravljenih storitev, zaračunanih z vtoževanim računom ni plačala. Ker je skladno s 619. členom Obligacijskega zakonika - OZ to dolžna storiti, je zahtevku za plačilo zneska 2.422,00 EUR ugodilo, enako tudi glede zakonskih zamudnih obresti od zamude s plačilom računa od prvega dne po njegovi zapadlosti 3. 12. 2024.
6.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je višje sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano, na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.
7.Toženka v pritožbi neutemeljeno trdi, da tožnica za njeno podjetje ni nikoli opravljala storitev čiščenja apartmajev ali storitev vodenja oziroma administracijskih del, prav tako ni prosila za kasnejšo izdajo računa za mesec avgust 2024. S tem namreč napada v izpodbijani sodbi ugotovljeno dejansko stanje, kar, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno. Zato pritožnica ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da bi bila prošnja, da tožnica račun za mesec avgust izda šele 28. 11. 2024, nezakonita, saj da se morajo računi izdati najkasneje v osmih dneh po opravljeni storitvi, tako da že samo dejstvo oziroma trditve tožeče stranke nakazuje, da trditve niso resnične in pravilne.
8.Pritožnica se ne more uspešno sklicevati niti na kopijo pritožbe z dne 8. 12. 2025, ki jo je sodišče prve stopnje predhodno pravilno štelo za napoved pritožbe, po kateri je izdalo sodbo polno obrazložitvijo (prim. tretji odstavek 457. v zvezi s šestim odstavkom 323. člena ZPP) in je identična pritožbi, o kateri višje sodišče presoja v tem pritožbenem postopku.
9.Iz podatkov spisa in izpodbijane sodbe nadalje izhaja, in tega v pritožbi ne izpodbija, da na pravilno vročeno dopolnitev tožbe (s priloženim vtoževanim računom) kljub pozivu sodišča toženka ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo kot neprerekane in torej priznane. Priznanih dejstev pa ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da je sodišče zmotno izdalo sodbo brez kakršnihkoli dokazil, da s strani tožnice ni priloženih nobenih dokazil in ni nobene pogodbe o poslovnem sodelovanju oziroma naročilnice, kar da dokazuje, da so resnične trditve toženke in ne tožnice.
10.Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Na podlagi priglašenega stroškovnika v odgovoru na pritožbo in določil Odvetniške tarife - OT je višje sodišče tožnici priznalo 375 točk za vložitev odgovora na pritožbo in 7,5 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), skupno 382,50 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV je dolžna toženka tožnici povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka.
12.O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.