Jedro

Odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) je utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstojijo posebni, upravičeni razlogi, na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok. Pritožbeno sodišče tako aksiomatičnega pogleda ne deli, ker meni, da je v nasprotju z mnogimi manj ekstremnimi življenjskimi situacijami, ki skupnega starševstva žal de facto ne omogočajo. Poleg tega ali celo predvsem pa tako stroga interpretacija na abstraktni ravni nima nobene zakonske podlage. Treba je torej vedno presojati okoliščine konkretnega primera.

Izrek

I.Pritožbama se delno ugodi in se:

I.točka izreka sodbe spremeni tako, da se mld. A. A. zaupa v vzgojo in varstvo materi,

V.točka izreka (odločitev o preživnini) pa se spremeni tako, da se materin tožbeni zahtevek od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje zavrne, od meseca marca 2024 dalje pa se določena očetova preživninska obveznost zniža na 300 EUR mesečno.

II.V ostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu (III. točka, del V., VI. in VII. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Pravdni stranki oz. udeleženca tega postopka sta starša A. A. (roj. ... 2018) glede katere sta v sporu že od njenega rojstva.

2.Sodišča se z urejanjem družinske situacije, ki je sporazumno nista voljna oz. zmožna razrešiti v korist svoje hčerke, intenzivno ukvarjajo že praktično celo dekličino življenje.

3.Deklica A. A. se je staršema, ki nista bila v zakonski zvezi, rodila v Nemčiji, kjer sta bila v tistem času oba zaposlena, nekaj mesecev po njenem rojstvu pa se je mati z deklico odselila v Slovenijo. Sodni postopek je sprva (l. 2019) tekel tudi pred sodiščem v Nemčiji, sedaj pa že vse od istega leta teče predmetni postopek pred pristojnim slovenskim sodiščem.

4.Slednje je že začasno urejalo stike, poleg tega pa tudi odločalo o vprašanjih starševske skrbi, saj sta jo starša drug drugemu onemogočala oz. oteževala.

5.Po številnih začasnih odločitvah in obsežnem dokaznem postopku, v katerem so bile angažirane tri stalne sodne izvedenke, dve iz področja klinične psihologije, ena iz področja psihiatrije, in po številnih konzultacijah s pristojnim Centrom za socialno delo, ki je nekaj časa tudi nadzoroval stike med deklico in očetom, je sedaj sodišče prve stopnje sprejelo končno odločitev (ter začasno, ki naj velja do končne) o dekličini vzgoji in varstvu, stikih in preživnini.

6.Deklico je zaupalo v skupno starševstvo in natančno ter izčrpno določilo način njegovega izvajanja - tj. stike med očetom in deklico, ki se izvajajo vsak tretji teden, s presledkom srede, ter med prazniki in počitnicami, približno polovico časa. Določilo je, da ima deklica stalno prebivališče pri materi, očetu pa je naložilo plačevanje preživnine, in sicer po posameznih obdobjih različno, odvisno od ugotovljenih dejavnikov (cene vrtca ipd.); zaradi ugotovljenih boljših očetovih zmožnosti je tega obremenilo s 6o % dekličinih denarnih potreb, poračunalo pa je tudi, kar naj bi oče v preteklosti glede na ugotovitve in oceno sodišča plačal več, kot bi bil dolžan. Od izdaje sodbe dalje naj bi oče materi tako plačeval 534 EUR mesečno.

7.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožujeta oba starša, predlagata ustrezno spremembo oz. razveljavitev ter opredeljujeta pritožbene stroške. Neizpodbijani del odločitve sta tč. II/I izreka odločbe sodišča prve stopnje, v kateri je določeno dekličino stalno prebivališče, in IV/I. tč. izreka, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog očeta za nadomestitev materinega soglasja za pridobitev dvojnika potne listine otroka.

8.Izpodbijana ni tudi začasna odredba (tč. II. izreka), ki je bila pravzaprav brezpredmetna že ob sami izdaji, saj naj bi veljala do končne odločitve o glavni stvari, ki pa je bila sprejeta hkrati.

9.Mati se ne strinja, da je hči zaupana v vzgojo in varstvo obema. Najprej zato, ker meni, da ni zakonske podlage za tako odločitev, saj je to uvedel kot primarno obliko vzgoje in varstva šele novi Družinski zakonik, medtem ko se je ta postopek začel že prej; praksa starega zakona pa je bila, da je skupno starševstvo možno le ob dobri komunikaciji obeh staršev oz. ob njunem soglasju. Nadalje meni, da oče ni primeren za dekličino vzgojo in to na dolgo in široko (na več kot desetih gosto tipkanih straneh s številnimi opombami) utemeljuje, izpostavlja posamezne dele dokazov, ki naj bi podpirali to njeno tezo, citira posamezne argumente sodišča in sodnih izvedenk ter z njimi polemizira, kot napačne graja nekatere povzetke, ugotovitve ter ocene. Končno meni, da skupno starševstvo ni primerno, ker oče živi na Finskem oz. v Nemčiji, njun odnos pa je zelo konflikten.

Nadalje mati meni, da so stiki (oz. način izvrševanja skupnega starševstva z določitvijo stikov med deklico in njenim očetom) bistveno preobsežni in bi morali biti bolj postopni. To še nadrobneje utemeljuje in izračuna, kako malo več časa je z deklico sama, kot pa je slednja z očetom, še zlasti meni, da je tako med vikendi (sama naj bi jih "imela" 1/3, oče 2/3 vikendov). Prilaga koledarje, kjer je vse to označila. Meni, da je v delu opredelitev stikov tudi pomanjkljiva.

10.Oče v svoji pritožbi pa meni prav nasprotno, da je določen način izvajanja skupnega starševstva preveč omejujoč, saj ne vidi ovire, da bi deklica vsaj postopoma preživela z njim cel teden, ne da bi vmes šla sredi tedna k materi. Predlaga nekatere korekcije tudi glede stikov med počitnicami in prazniki, v odvisnosti od tega, kdaj ti nastopijo, vse s ciljem, da ne bi prišlo do daljšega obdobja (en mesec), ko se oče in hči ne bi videla.

11.Glede preživnine pa meni, da bi bilo treba bolj upoštevati stroške, ki jih ima sam zaradi izvrševanja stikov s hčerko, namreč stroške letalskih kart in stanovanja, ki ga je najel v Sloveniji le zato, da je lahko skupaj s hčerko. Meni, da so to pravzaprav dekličine potrebe, ne pa njegovi izdatki. Navaja, koliko stroškov ima s tem, poleg tega pa hčerki kupuje tudi garderobo, doplačal je tudi vrtec.

11.Tako oče kot mati sta na pritožbo drug drugega odgovorila in se vzajemno zavzela za njuno zavrnitev.

12.Pritožbi sta delno utemeljeni.

13.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak pri vodenju postopka, v zadostnem obsegu je pravilno ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva. Materialnopravna presoja primernosti skupnega starševstva pritožbenega sodišča pa se od presoje prvostopenjskega sodišča razlikuje. Poleg tega je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi preživninskega bremena premalo upoštevalo očetove stroške v okviru njegovega angažmaja za skupno hči.

Vzgoja in varstvo

14.Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je skupno starševstvo primarna, optimalna oz. najbolj zaželena oblika vzgoje in varstva ter da jo sodišče lahko določi tudi upoštevaje prehodno določbo Družinskega zakonika (DZ), ki za postopke, ki so se začeli še po prej veljavnem zakonu (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), kot je predmetni, napotuje na uporabo določb prejšnjega zakona. Tudi po ZZZDR je bilo skupno starševstvo ne samo možno, ampak tudi zaželeno.

15.Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo praviloma v največjo korist otroka. Tudi stroka potrjuje, da ima skupno starševstvo za otroke številne prednosti. Raziskave naj bi pokazale, da je pri otrocih, ki so bili zaupani v skupno starševstvo, v primerjavi s tistimi, ki živijo z enim staršem kot skrbnikom, manj škodljivih pojavov (anksioznost, depresivnost, agresivnost, uživanje tobaka in alkohola, somatske bolezni) ter da so bolj uspešni v šoli, se bolje kognitivno razvijajo in imajo boljše odnose s staršema ter razširjeno družino.

16.Iz tega naj bi izhajalo, da je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstojijo posebni, upravičeni razlogi, na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.1 Pritožbeno sodišče tako aksiomatičnega pogleda ne deli, ker meni, da je v nasprotju z mnogimi manj ekstremnimi življenjskimi situacijami, ki skupnega starševstva žal de facto ne omogočajo. Poleg tega ali celo predvsem pa tako stroga interpretacija na abstraktni ravni nima nobene zakonske podlage. Treba je torej vedno presojati okoliščine konkretnega primera.

17.Bistvene okoliščine, ki opredeljujejo ta primer, so, da starša in deklica nikoli niso živeli skupaj kot družina, saj je ob njenem rojstvu oz. že pred njim zveza med materjo in očetom prenehala. Deklica se je rodila v Nemčiji, kjer sta bila v tistem času zaposlena oba starša, kmalu po njenem rojstvu pa se je mati z njo brez očetovega soglasja odselila v Slovenijo, očetu pa sodelovanje pri vzgoji omejevala oz. oteževala. Oče je v času dekličinega življenja večinoma živel na v Nemčiji ali na Finskem, v Slovenijo je prihajal, da je bil lahko s hčerko. Ta torej praktično že vse svoje življenje živi pri materi, v Sloveniji.

18.Oba starša si želita deklico vzgajati in varovati, za to sta primerna in sposobna, pri nobenem od njiju ni zaslediti bistvenih ovir za to v nobenem pogledu. To jasno in nedvoumno izhaja tudi iz vseh mnenj sodnih izvedenk, klinične psihologije in psihiatrije (zakaj je bila potrebna tudi slednja, sicer ni povsem jasno), kar sodišče prve stopnje na dolgo in široko povzema, materina pritožba pa vso to gradivo selektivno interpretira in skuša v tem najti oporo za drugačne zaključke. V tem ni posebej prepričljiva. Je pa nesporno dejstvo, da je medsebojna komunikacija staršev izrazito slaba, ne zaupata si in ne sodelujeta, krivdo za to pa valita drug na drugega.

19.Skupno starševstvo, čeprav še tako zaželeno, lahko sodišče določi, če je v resničnem življenju konkretne situacije možno, izvršljivo in predvidljivo funkcionalno. Skupno starševstvo ne more biti samo de iure , "na papirju". Ni dvoma, da je koristno, če otrok tudi po razpadu življenjske skupnosti staršev (ali tudi če ta nikoli ni bila vzpostavljena, kot v konkretnem primeru) živi ob čim bolj harmonični, nekonfliktni komunikaciji svojih staršev glede njega. Vendar se komunikacija ne bo spremenila, če jo samo drugače poimenujemo. Če sta starša na vse kriplje sprta, drug do drugega sovražna in nezaupljiva, si ves čas nagajata ter se nista sposobna sporazumevati, je nesmiselno in celo kontraproduktivno obliko vzgoje in varstva imenovati skupno starševstvo.

20.Skupno starševstvo pomeni, da oba starša sodelujeta pri vprašanjih dnevnega življenja otroka. To jasno izhaja iz 3. odst. 151. čl. DZ, ki pravi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Skupno starševstvo se torej de facto ne more izvajati, če imata starša različne poglede na vprašanja dnevnega življenja in si jih nista sposobna oz. voljna sproti mirno izmenjevati oz. jih v dekličino korist usklajevati.

21.Res je starejša sodna praksa skupno starševstvo kot obliko vzgoje in varstva določala predvsem v primerih, ko je bilo med staršema bodisi soglasje bodisi izredno dobra komunikacija, novejša praksa pa je pod vplivom novih spoznanj to presegla in določa skupno starševstvo tudi v manj optimalnih primerih, denimo tudi v primerih nestrinjanja katerega izmed staršev glede te oblike vzgoje in varstva. Kljub temu pa obstaja bistvena razlika med slednjim, torej med nestrinjanjem o skupnem starševstvu, in med primeri, ko sta starša tako sprta med seboj oz. tako sovražna ter nezaupljiva drug do drugega, da jima ta konflikt ne omogoča razumne, mirne, trezne komunikacije o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja. V takem primeru skupno starševstvo ne more biti nikakršna "varovalka" oz. "sporočilo otroku, da pripada obema". Šlo bi za nerealno vsiljevanje sodne odločitve, ki ne ustreza resničnemu življenju in v resnici celo množi oz. generira več konfliktov, saj bi se ti zagotovo začeli pojavljati tudi glede dnevnega življenja, ne le glede odločitev, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. To zagotovo ni v korist otroka. Da v predmetnem primeru ni pričakovati konstruktivnega sodelovanja v dekličino korist glede vprašanj vsakdanjega življenja, dokazuje že dejstvo, da sta starša drug proti drugemu vodila postopek po (obakrat utemeljenem) predlogu za nadomestitev soglasja za pomembno vprašanje dekličinega življenja (da oče lahko zaprosi za dekličino državljanstvo Finske in da se deklici doda materin priimek)2.

22.V konkretnem primeru pritožbeno sodišče še enkrat poudarja, da enako kot sodišče prve stopnje nima nobenega dvoma, da sta oba starša primerna za dekličino vzgojo in varstvo in je treba drugačne očitke matere zavrniti. Obsojanja je vredno njeno samovoljno ravnanje v preteklosti, ki je bilo usmerjeno v oteževanje stikov med očetom in hčerjo, še najbolj drastična je bila njena selitev v Slovenijo. Vendar je oče kljub temu, da je doma na Finskem in živi večinoma v Nemčiji, pokazal izjemno motivacijo ter se kontinuirano vozi v Slovenijo, da lahko ohranja stik in izvršuje svojo očetovsko vlogo. Tega bi morala biti mati kvečjemu vesela, ne pa da mu na vse pretege otežuje starševstvo.

23.Velika oddaljenost sicer sama po sebi ne more biti odločilni dejavnik, ki bi preprečeval določitev skupnega varstva in vzgoje. Spričo sodobnih (tele)komunikacijskih sredstev je možna dokaj običajna in konstruktivna komunikacija tudi na večje razdalje.3 Pa vendar mora biti tudi komunikacija na daljavo primerna, torej spoštljiva in konstruktivna.

Stiki

24.Sodišče prve stopnje je stike med očetom in deklico primerno določilo, čeprav jih je uvodno poimenovalo kot način izvajanja skupnega starševstva. Ker so primerno določeni, pritožbeno sodišča vsebinsko vanje ni posegalo. Določeni so dovolj natančno, glede začetka in konca vsakega stika in načina oz. kraja prevzemanja deklice. Ni pa mogoče v sodni odločbi zaobjeti vseh mogočih življenjskih situacij, ki se lahko pripetijo kateremu od udeležencev in seveda lahko vplivajo tudi na izvrševanje stikov. Zato še večje preciziranje ali predvidevanje potencialnih situacij ni smiselno in primerno.

25.Stiki niso določeni v prevelikem obsegu, niti ne premalo postopno. Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja. Zato je prav in pomembno, da stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom ne le "obstajajo", ampak da niso preveč omejeni, saj samo tako omogočajo ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem največjo otrokovo korist.

25.Stiki niso določeni v prevelikem obsegu, niti ne premalo postopno. Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja. Zato je prav in pomembno, da stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom ne le "obstajajo", ampak da niso preveč omejeni, saj samo tako omogočajo ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem največjo otrokovo korist.

26.Svojo odločitev glede stikov je sodišče prve stopnje jasno, razumno, izčrpno, skrbno, skratka prepričljivo obrazložilo. Režim stikov, kakršnega je določilo, ustrezno, primerno upošteva vse posebnosti konkretnega primera, tako na strani otroka, kot na strani očeta, ki je torej nerezidenčni roditelj. Nikakor niso določeni preobsežno. Zdrav otrokov razvoj ogroža konflikt med staršema, na kar sta bila oba v tem postopku že večkrat opozorjena, za konflikt pa sta potrebna dva. Vendarle pa ima mati boljše vzvode, da vpliv tega konflikta na hčer zmanjša, saj nosi dnevno skrb zanjo, je več z njo in vsekakor lahko precej vpliva na čim manj stresen prehod k očetu ter jo lahko na stike ustrezno pripravi.

26.Svojo odločitev glede stikov je sodišče prve stopnje jasno, razumno, izčrpno, skrbno, skratka prepričljivo obrazložilo. Režim stikov, kakršnega je določilo, ustrezno, primerno upošteva vse posebnosti konkretnega primera, tako na strani otroka, kot na strani očeta, ki je torej nerezidenčni roditelj. Nikakor niso določeni preobsežno. Zdrav otrokov razvoj ogroža konflikt med staršema, na kar sta bila oba v tem postopku že večkrat opozorjena, za konflikt pa sta potrebna dva. Vendarle pa ima mati boljše vzvode, da vpliv tega konflikta na hčer zmanjša, saj nosi dnevno skrb zanjo, je več z njo in vsekakor lahko precej vpliva na čim manj stresen prehod k očetu ter jo lahko na stike ustrezno pripravi.

27.Ugotavljanje matere, da naj bi "imela" manj vikendov s hčerjo kot oče, je nezrelo, kot je to štetje in označevanje na koledar poimenovala sodna izvedenka klinične psihologije. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da se oče na stike vozi z letalom iz Nemčije, zato je racionalno, da se njegova prisotnost oz. razpoložljivost čim bolj izkoristi.

27.Ugotavljanje matere, da naj bi "imela" manj vikendov s hčerjo kot oče, je nezrelo, kot je to štetje in označevanje na koledar poimenovala sodna izvedenka klinične psihologije. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da se oče na stike vozi z letalom iz Nemčije, zato je racionalno, da se njegova prisotnost oz. razpoložljivost čim bolj izkoristi.

28.Stiki med hčerko in očetom so bili že regulirani z začasno odredbo. Že tedaj je bilo materi pojasnjeno, da je njeno prepričanje, da so hčerine bolezni in večji obseg stikov med njo in očetom v vzročni povezavi, brez podlage. Ni dileme, da je oče enako dolžan poskrbeti za ustrezno zdravstveno oskrbo hčere v primeru potrebe po njej, kakor mati. Zakaj bi bil za to kakorkoli manj sposoben ali primeren, mati prepričljivo oz. razumno ne pojasni.

28.Stiki med hčerko in očetom so bili že regulirani z začasno odredbo. Že tedaj je bilo materi pojasnjeno, da je njeno prepričanje, da so hčerine bolezni in večji obseg stikov med njo in očetom v vzročni povezavi, brez podlage. Ni dileme, da je oče enako dolžan poskrbeti za ustrezno zdravstveno oskrbo hčere v primeru potrebe po njej, kakor mati. Zakaj bi bil za to kakorkoli manj sposoben ali primeren, mati prepričljivo oz. razumno ne pojasni.

29.Res je nekoliko nenavadno, da hči tudi v tednu, ki ga sicer preživi z očetom, en dan prespi pri materi, vendar je sodišče prve stopnje oporo za tako odločitev imelo v nasvetu izvedenke (glej. tč. 63 na str. 41). Razumno je pričakovati, da to sčasoma ne bo več potrebno, vendar za zdaj pritožbeno sodišče nima ustrezne podlage, da bi očetu v tej smeri ugodilo.

29.Res je nekoliko nenavadno, da hči tudi v tednu, ki ga sicer preživi z očetom, en dan prespi pri materi, vendar je sodišče prve stopnje oporo za tako odločitev imelo v nasvetu izvedenke (glej. tč. 63 na str. 41). Razumno je pričakovati, da to sčasoma ne bo več potrebno, vendar za zdaj pritožbeno sodišče nima ustrezne podlage, da bi očetu v tej smeri ugodilo.

Preživnina

Preživnina

30.Pri odločitvi preživnine je sodišče premalo upoštevalo dejansko kritje dekličinih izdatkov s strani očeta in preveč na strani matere.

30.Pri odločitvi preživnine je sodišče premalo upoštevalo dejansko kritje dekličinih izdatkov s strani očeta in preveč na strani matere.

31.Izhodišče določanja preživnine je prihodek staršev oz. njune preživninske zmožnosti, ki povedo, koliko denarja je na razpolago (ali pa potencialno na razpolago) in se nato v odvisnosti od tega sodišče lahko odloči, v kakšnem obsegu so lahko krite potrebe otroka, od tistih najbolj nujnih, do onih morda nekoliko manj.

31.Izhodišče določanja preživnine je prihodek staršev oz. njune preživninske zmožnosti, ki povedo, koliko denarja je na razpolago (ali pa potencialno na razpolago) in se nato v odvisnosti od tega sodišče lahko odloči, v kakšnem obsegu so lahko krite potrebe otroka, od tistih najbolj nujnih, do onih morda nekoliko manj.

32.Na materini strani je sodišče zmožnosti ugotovilo v obsegu njenega mesečnega dohodka, ki je bil med leti 2019 in 2022 okoli 1600 EUR na mesec, od tedaj dalje pa okoli 2200 EUR, medtem ko so očetovi dohodki znašali najprej 5600 EUR v delu leta 2019, nato okoli 2670 EUR (l. 2020), kasneje krajše obdobje 1420 EUR, nato pa večinoma v povprečju nekoliko nad 3000 EUR (sodišče to natančneje navaja v tč. 93. in 95. obrazložitve in to ni posebej oz. konkretno ali obrazloženo izpodbijano). Oba starša sta visoko izobražena, relativno dobro situirana; oče ima v lasti stanovanje na Finskem in nekaj prihrankov ter avto starejšega letnika (BMW 3 l. 2013), mati pa naj ne bi imela nepremičnin in prihrankov, živi v mansardnem stanovanju v hiši svoje matere in ima osebni avto višjega srednjega razreda (Toyota RAV4, l. 2019) (tč. 93. do 95. obrazložitve izpodbijane sodbe).

32.Na materini strani je sodišče zmožnosti ugotovilo v obsegu njenega mesečnega dohodka, ki je bil med leti 2019 in 2022 okoli 1600 EUR na mesec, od tedaj dalje pa okoli 2200 EUR, medtem ko so očetovi dohodki znašali najprej 5600 EUR v delu leta 2019, nato okoli 2670 EUR (l. 2020), kasneje krajše obdobje 1420 EUR, nato pa večinoma v povprečju nekoliko nad 3000 EUR (sodišče to natančneje navaja v tč. 93. in 95. obrazložitve in to ni posebej oz. konkretno ali obrazloženo izpodbijano). Oba starša sta visoko izobražena, relativno dobro situirana; oče ima v lasti stanovanje na Finskem in nekaj prihrankov ter avto starejšega letnika (BMW 3 l. 2013), mati pa naj ne bi imela nepremičnin in prihrankov, živi v mansardnem stanovanju v hiši svoje matere in ima osebni avto višjega srednjega razreda (Toyota RAV4, l. 2019) (tč. 93. do 95. obrazložitve izpodbijane sodbe).

33.Dekličine potrebe (2. odst. 129. a čl. ZZZDR) so se med postopkom gibale od cca 485 EUR na mesec (l. 2019) do cca 890 EUR (l. 2024), kot to izhaja iz rezimeja v tč. 91 (pred tem so njeni izdatki (pretirano) izčrpno in nadrobno popisani v tč. 85 do 90 na str. 46 do 50).

33.Dekličine potrebe (2. odst. 129. a čl. ZZZDR) so se med postopkom gibale od cca 485 EUR na mesec (l. 2019) do cca 890 EUR (l. 2024), kot to izhaja iz rezimeja v tč. 91 (pred tem so njeni izdatki (pretirano) izčrpno in nadrobno popisani v tč. 85 do 90 na str. 46 do 50).

34.Oče v pritožbi utemeljeno očita, da sodišče pri tem ni upoštevalo njegovih izdatkov, ki ga bremenijo izključno zaradi stikov s hčerko. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da je to upoštevalo (tč. 99), vendar ni jasno razvidno, da to drži oz. na kakšen način je to upoštevalo.

34.Oče v pritožbi utemeljeno očita, da sodišče pri tem ni upoštevalo njegovih izdatkov, ki ga bremenijo izključno zaradi stikov s hčerko. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da je to upoštevalo (tč. 99), vendar ni jasno razvidno, da to drži oz. na kakšen način je to upoštevalo.

35.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, in to ni sporno, da ima oče v Ljubljani najeto stanovanje, da lahko v njem izvaja stike, poleg tega ima znatne stroške z nakupom letalskih vozovnic na relaciji F.- Ljubljana. Mesečna najemnina je sprva (marec 2021) znašala 400 EUR, sčasoma pa se je zviševala in sedaj znaša 828 EUR (glej ugotovitve v tč. 96.). V letu 2019 je za prihode na stike potrošil 6680 EUR, nato pa med 550 in 950 EUR mesečno. Sedaj se je strošek letalskih vozovnic ustalil med 300 in 400 EU na mesec.

35.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, in to ni sporno, da ima oče v Ljubljani najeto stanovanje, da lahko v njem izvaja stike, poleg tega ima znatne stroške z nakupom letalskih vozovnic na relaciji F.- Ljubljana. Mesečna najemnina je sprva (marec 2021) znašala 400 EUR, sčasoma pa se je zviševala in sedaj znaša 828 EUR (glej ugotovitve v tč. 96.). V letu 2019 je za prihode na stike potrošil 6680 EUR, nato pa med 550 in 950 EUR mesečno. Sedaj se je strošek letalskih vozovnic ustalil med 300 in 400 EU na mesec.

36.Nadalje je kot pomembno sodišče prve stopnje ugotovilo, in tudi ni sporno, da je oče večji del leta 2019 materi plačeval 557 EUR mesečne preživnine, od oktobra 2019 pa plačuje 281 EUR (poleg tega je plačal še vsak drugi račun za vrtec) (ugotovitve v tč. 105).

36.Nadalje je kot pomembno sodišče prve stopnje ugotovilo, in tudi ni sporno, da je oče večji del leta 2019 materi plačeval 557 EUR mesečne preživnine, od oktobra 2019 pa plačuje 281 EUR (poleg tega je plačal še vsak drugi račun za vrtec) (ugotovitve v tč. 105).

37.Navedene ugotovitve vodijo do zaključka, da je oče ves čas postopka svojo preživninsko obveznost do hčere materi v celoti v redu izpolnjeval in ji ne dolguje ničesar več. Kot pomembno je treba namreč poleg zgoraj navedeni dejanskih ugotovitev o stroških in dohodkih primerno upoštevati tudi dejstvo, da deklica znaten del časa (na mesec oz. na leto) dejansko preživi z očetom, po izračunih matere, na katere se (neizpodbijano) opre sodišče prve stopnje, približno 40 % (glej. tč. 98. spodaj). V tem času oče krije večino stroškov za njene življenjske potrebe iz 2. odst. 129. a čl. ZZZDR.

37.Navedene ugotovitve vodijo do zaključka, da je oče ves čas postopka svojo preživninsko obveznost do hčere materi v celoti v redu izpolnjeval in ji ne dolguje ničesar več. Kot pomembno je treba namreč poleg zgoraj navedeni dejanskih ugotovitev o stroških in dohodkih primerno upoštevati tudi dejstvo, da deklica znaten del časa (na mesec oz. na leto) dejansko preživi z očetom, po izračunih matere, na katere se (neizpodbijano) opre sodišče prve stopnje, približno 40 % (glej. tč. 98. spodaj). V tem času oče krije večino stroškov za njene življenjske potrebe iz 2. odst. 129. a čl. ZZZDR.

38.Primerjava dohodkov staršev je sedaj približno ustaljena na razmerje 60-40 v korist očeta in v takem razmerju je prav, da ga bremenijo stroški glede hčere. To bi ob zgoraj navedenih stroških matere dejansko znašalo približno toliko, kot je določilo sodišče prve stopnje (cca 534 EUR na mesec). A prezrti so visoki stroški, ki nastajajo tudi očetu, te pa je ravno tako v delu in v ustreznem razmerju dolžna kriti mati, saj gre tudi za življenjske stroške deklice. Teh posebnih stroškov, tj. očetovih stroškov, ki so tudi stroški skupne hčerke, je sedaj na mesec torej približno 1200 EUR. Vendar jih ne bi bilo primerno v celoti matematično pripisati vsoti dekličinih življenjskih stroškov. Pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerno, da se jih upošteva v polovičnem znesku; stiki med deklico in očetom, ki te stroške povzročajo, so sicer v prvi vrsti določeni v otrokovo korist, vendar so hkrati in enakovredno tudi izvrševanje pravice starša do stikov z lastnim otrokom, to je pravice do družinskega življenja (53. in 54. čl. Ustave RS, zakonska zveza in družina, pravice in dolžnosti staršev). Mati je torej dolžna k polovici teh stroškov prispevati 40 %, kar je cca 240 EUR na mesec. Po medsebojnem pobotanju - glede na to, da je jasno, da bo letalske vozovnice in najemnino dejansko plačeval oče, - se pokaže, da je oče dolžan materi plačevati še približno 300 EUR na mesec. Hkrati pa se tudi jasno pokaže, da je za nazaj vso svojo preživninsko obveznost oče v celoti korektno sproti izpolnjeval.

38.Primerjava dohodkov staršev je sedaj približno ustaljena na razmerje 60-40 v korist očeta in v takem razmerju je prav, da ga bremenijo stroški glede hčere. To bi ob zgoraj navedenih stroških matere dejansko znašalo približno toliko, kot je določilo sodišče prve stopnje (cca 534 EUR na mesec). A prezrti so visoki stroški, ki nastajajo tudi očetu, te pa je ravno tako v delu in v ustreznem razmerju dolžna kriti mati, saj gre tudi za življenjske stroške deklice. Teh posebnih stroškov, tj. očetovih stroškov, ki so tudi stroški skupne hčerke, je sedaj na mesec torej približno 1200 EUR. Vendar jih ne bi bilo primerno v celoti matematično pripisati vsoti dekličinih življenjskih stroškov. Pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerno, da se jih upošteva v polovičnem znesku; stiki med deklico in očetom, ki te stroške povzročajo, so sicer v prvi vrsti določeni v otrokovo korist, vendar so hkrati in enakovredno tudi izvrševanje pravice starša do stikov z lastnim otrokom, to je pravice do družinskega življenja (53. in 54. čl. Ustave RS, zakonska zveza in družina, pravice in dolžnosti staršev). Mati je torej dolžna k polovici teh stroškov prispevati 40 %, kar je cca 240 EUR na mesec. Po medsebojnem pobotanju - glede na to, da je jasno, da bo letalske vozovnice in najemnino dejansko plačeval oče, - se pokaže, da je oče dolžan materi plačevati še približno 300 EUR na mesec. Hkrati pa se tudi jasno pokaže, da je za nazaj vso svojo preživninsko obveznost oče v celoti korektno sproti izpolnjeval.

39.Na podlagi navedenega je bilo treba obema pritožbama delno ugoditi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ustrezno spremeniti. V nespremenjenem izpodbijanem delu pa je pritožbeno sodišče sodbo potrdilo in pritožbi zavrnilo (4. in 5. al. 358. čl. in 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

39.Na podlagi navedenega je bilo treba obema pritožbama delno ugoditi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ustrezno spremeniti. V nespremenjenem izpodbijanem delu pa je pritožbeno sodišče sodbo potrdilo in pritožbi zavrnilo (4. in 5. al. 358. čl. in 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

40.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odst. 154. čl. v zvezi s 165. in 413. čl. ZPP. Obe stranki sta bili s pritožbo delno uspešni, vendar uspeh nikoli ni bil glavno vodilo v postopkih zaradi koristi mladoletnih otrok. Primerno je, da oba nosita tudi vsak svoje pritožbene stroške, tako kot je to sodišče prve stopnje pravilno odločilo že glede pravdnih stroškov, nastalih v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.

40.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odst. 154. čl. v zvezi s 165. in 413. čl. ZPP. Obe stranki sta bili s pritožbo delno uspešni, vendar uspeh nikoli ni bil glavno vodilo v postopkih zaradi koristi mladoletnih otrok. Primerno je, da oba nosita tudi vsak svoje pritožbene stroške, tako kot je to sodišče prve stopnje pravilno odločilo že glede pravdnih stroškov, nastalih v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.

-------------------------------

-------------------------------

1Prim. zadevo tukajšnjega sodišča IV Cp 1614/2021.

1Prim. zadevo tukajšnjega sodišča IV Cp 1614/2021.

2Glej sklep tukajšnjega sodišča IV Cp 1452/2024.

2Glej sklep tukajšnjega sodišča IV Cp 1452/2024.

3Prim. zadevo tukajšnjega sodišča IV Cp 1618/2023.

3Prim. zadevo tukajšnjega sodišča IV Cp 1618/2023.

4Glej sklep tukajšnjega sodišča IV Cp 1027/2023.

4Glej sklep tukajšnjega sodišča IV Cp 1027/2023.

5Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

5Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 140, 141, 151, 151/3

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 140, 141, 151, 151/3

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.