Jedro

Sodišče prve stopnje je tožniku, v zvezi z nesrečo pri delu, odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v določenem znesku. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zaradi zvišanja odškodnine zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi toženca in je odškodnino znižalo. Tožnik je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in je predlagal, naj mu sodišče prisodi odškodnino v celotnem zahtevanem znesku. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Odškodnina za tovrstno škodo je satisfakcija, zato se odmerja po prosti presoji ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Odškodnina je primerna ob upoštevanju, da je bil prizadet le palec roke, starost tožnika in intenzitete telesnih in duševnih bolečin tožnika.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

V predlogu, ki ga je vložil tožnik zoper toženca na sodišče zaradi poškodbe palca desne roke, ki jo je dobil pri opravljanju dela pri tožencu, je zahteval odškodnino v znesku 2,700.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Od tega zneska je odštel 540.000,00 SIT, to je revalorizirani znesek, ki ga je že prejel kot del odškodnine od zavarovalnice. Sodišče prve stopnje mu je priznalo odškodnino v znesku 1,725.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški postopka, od tega zneska pa je odštelo revalorizirani že izplačani znesek od zavarovalnice, ki je znašal po izračunu sodišča 700.000,00 SIT. Zoper odločbo sodišča prve stopnje sta se pritožili obe stranki. Tožnik je navajal, da je odškodnina odmerjena v prenizkem znesku in da je izračun zneska, ki ga je dobil od zavarovalnice, napačno revaloriziran, toženec pa je poleg ostalega navajal, da je odškodnina odmerjena v previsokem znesku. Sodišče druge stopnje je pritožbama delno ugodilo. Prisojeno odškodnino je znižalo na 800.000,00 SIT. Razveljavilo je izrek o stroških postopka in del odločbe, v katerem je bilo odločeno o revaloriziranem znesku. Odločanje o povrnitvi stroškov postopka je pridržalo za končno odločitev, v preostalem delu pa je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper zavrnilni del odločbe sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano odločbo sodišč tako spremeni, da njegovemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi. V obrazložitvi je tožnik podrobno opozoril na ugotovitve izvedenca medicinske stroke, ki jih je podal v pisnem izvedenskem mnenju in na izpovedbo tožnika, ki je bil zaslišan v postopku pred sodiščem glede telesnih bolečin, strahu in skaženosti.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki na revizijo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Razlogi, s katerimi izpodbija revizija odločbo sodišča druge stopnje, niso utemeljeni. V reviziji so v bistvu ponovljeni razlogi, ki se nanašajo na telesne bolečine in skaženost iz pritožbe s tem, da so podrobneje obrazloženi. Pritožbeno sodišče je povedalo, zakaj je znižalo odškodnino po posameznih postavkah, pri čemer se je oprlo pri svojih ugotovitvah na izvedeniško mnenje glede posameznih vrst škod. Navedlo je, da je pri odločitvi upoštevalo ugotovljena dejstva, sodno prakso in načelo pravičnosti. Tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje pravilno določilo odškodnino za negmotno škodo. Pri tovrstni škodi ni mogoča reparacija, ampak je odškodnina satisfakcija, zato je treba odškodnino določiti po prosti presoji ob upoštevanju omenjenih kriterijev. Tožnik je utrpel hudo poškodbo palca desne roke, vendar je treba upoštevati, da ostali deli telesa pri nesreči niso bili prizadeti. Vsa škoda je osredotočena le na palec. Čeprav je palec najpomembnejši prst za funkcionalnost roke in je toženec desničar ter fizični delavec, škoda v primerjavi s škodami, ki jih delavci utrpijo pri drugih težjih telesnih poškodbah, ni tako velika, kot jo prikazuje tožnik. Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišča upoštevajo težo poškodb po kategorizaciji od zelo lahkih primerov do izredno hudih primerov in odškodnine odmerjajo ob upoštevanju višine povprečne neto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Po tej kategorizaciji gre v tožnikovem primeru za srednje hud primer ter je prisojena odškodnina ob upoštevanju, da je bil poškodovan le palec desne roke, da je bil tožnik v času poškodbe star 49 let in da je utrpel telesne in duševne bolečine, ki so opisane v izvedeniškem mnenju, primerna.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).