Jedro

Tožena stranka ni pravilno ovrednotila priglašenih stroškov in nagrade, saj ni upoštevala nobenega izmed priglašenih stroškov, ki sicer presegajo pravne nasvete, jih pa ni mogoče uvrstiti v nobeno od drugih, po ZOdvT naštetih oblik nagrajevanja. To bo morala storiti v ponovljenem postopku odločanja ter pri odločitvi upoštevati naravo zadeve, v kateri je bila dodeljena BPP, obseg oziroma okvir dodeljene BPP in določno pojasniti, zakaj in v katerem delu oziroma obsegu priglašenih stroškov bo priznala.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 2704/2010 z dne 29. 9. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 80 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, opr. št. Bpp 2704/2010, odločila, da se odvetnici priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 24,32 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne kot neutemeljen. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila odvetnica z odločbo Bpp 2704/2010 z dne 14. 1. 2011 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki A.A., v obliki redne BPP v obliki pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet. Odvetnica je priglasila stroške svetovanja in zastopanja v skupni višini 97,92 EUR. Iz listin je razvidno, da je odvetnica prosilki pravno svetovala zaradi vrnitve stvari. Sodišče je odvetnici stroške postopka odmerilo na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in ji priznalo nagrado za svetovanje v višini 20 EUR in stroške poštnine v višini 4,32 EUR, torej stroške v skupni višini 24,32 EUR. Pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov (tarifna številka 6000) v višini 3,60 EUR ni priznalo, saj se ta znesek prizna le v primeru obširnejšega fotokopiranja in tiskanja. Prav tako sodišče odvetnici ni priznalo nagrade za posel po tar. št. 2302, po kateri nagrada nastane za izvensodna opravila, vključno za sodelovanje pri sestavi pogodbe, ker to opravilo v konkretnem primeru ni izkazano, pa tudi sicer z odločbo o dodelitvi BPP odvetnica ni bila pooblaščena za nudenje takšne oblike BPP.

Tožnica vlaga tožbo iz vseh razlogov prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Pojasnjuje, da je primarno priglasila stroške v višini 250 EUR, po drugem odstavku 30. člena ZOdvT, podredno pa dvakrat po 45 EUR, po tar. št. 2302, kot izhaja iz njenega dopisa z dne 9. 6. 2011. Pojasnjuje, da je bila prosilki odobrena BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, konkretnih navodil, kaj točno spada v okvir pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, pa tožnica ni dobila. Prepričana je, da so bila vsa izvedena opravila nujno potrebna.

Nadalje utemeljuje trditev, da je sklep tožene stranke pomanjkljivo obrazložen. Primarno je namreč priglasila stroške na podlagi določbe drugega odstavka 30. člena ZOdvT. Za takšen primarni predlog se je tožnica odločila, ker je dejansko za upravičenko opravila veliko stvari, od pisnih izdelkov, do ustnega dogovarjanja tako z njo, kot z dvema drugima osebama, prisostvovala je pri primopredaji stvari upravičenke, izdelala je tudi pisno pravno mnenje o zadevi. Podredno je priglasila stroške v višini 2 x 45 EUR, po tarifni številki 2302 (45 EUR za vsa pisanja in 45 EUR za dogovarjanje in primopredajo). Dejansko je tožeča stranka za upravičenko opravljala izvensodne storitve, sestavljala je dopise, jih pošiljala, opravljala razgovore s tremi osebami, sodelovala pri primopredaji stvari. Ker je s takšnim angažiranjem v veliki meri razrešila spor, bo sodni postopek morda sprožen le še zaradi dela prvotnega zahtevka upravičenke. S odmerjenimi stroški se zato ne strinja, izpodbijanemu sklepu pa očita tudi pomanjkljivo obrazložitev, ker iz nje ni razvidno, zakaj tožena stranka ni upoštevala priglašenih stroškov.

Glede v odločbi zaupano zadevo, torej pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, je tožnica prepričana, da je tožena stranka pri odmeri stroškov uporabila napačno pravno podlago, ki ni ustrezna, tako glede na zaupano nalogo, kot glede na dejansko opravljeno delo za upravičenko. Ker postavka pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, v tarifi ni posebej zapisana, je po prepričanju tožnice za odmero priglašenih stroškov treba uporabiti tarifno številko oziroma ZOdvT, ki je glede na obseg storitev najprimernejši. Odmera po uporabljenem času ni mogoča, zato drugače, kot je to tožnica že predlagala, enostavno ne gre. Opravljenih storitev nikakor ne gre metati v isti koš s prvim pravnim nasvetom, saj tožnica ni bila pooblaščena za prvi pravni nasvet, niti ni opravljala te naloge, pač pa je upravičenki svetovala in pomagala z dejanji in svetovanjem, ki presega prvi pravni nasvet in na koncu izdelala tudi pravno mnenje, ki je bil osnovni cilj naloge zadane po odločbi Bpp 2704/2010 z dne 14. 1. 2011. Sklicuje se na sklep Bpp 635/2011 v zvezi z zadevo druge upravičenke, kjer je bila nagrada odmerjena po tar. št. 2302. Če bi tožena stranka priznala nagrado po tej številki, bi tožnica to sprejela, nikakor pa se ne more strinjati z izpodbijanim sklepom. Iz navedenega razloga sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in odloči o višini nagrade, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka: V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je sporno priznanje potrebnih stroškov in nagrade v višini 24,32 EUR, za izvedbo BPP po odločbi istega organa Bpp 2704/2010 z dne 14. 1. 2011. S slednjo odločbo je bila odvetnici zaupana BPP v zvezi z zahtevkom za vrnitev stvari v obliki pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet. Ker je od oblike dodeljene BPP odvisno tudi vprašanje priznanja stroškov in nagrade odvetnika, sodišče pojasnjuje, da se oblika brezplačne pravne pomoči, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, dodeli glede na okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (24. člen ZBPP). Tožena stranka je v navedeni odločbi jasno pojasnila, da želi prosilka (A.A.) vložiti tožbo za vrnitev stvari, glede na določbe Stvarno pravnega zakonika in obseg zahtevanih stari, pa je kot smiselno ocenila, da se prosilka pred začetkom sodnega postopka posvetuje z odvetnikom ter da bo morala prosilka, v kolikor bo po pridobitvi pravnega mnenja odvetnika še potrebovala BPP za sodni postopek, vložiti novo prošnjo. Navedeni, v odločbi Bpp 2704/2010 z dne 14. 1. 2011, začrtan okvir dodeljene BPP, po presoji sodišča napolnjuje vsebino dodeljene BPP, pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, toliko bolj, ker ta vsebina ne izhaja ne iz določbe 26. člena ZBPP, ne iz določb drugih predpisov. Po presoji sodišča to v obravnavanem primeru velja tudi zato, ker je nadaljnjo obliko BPP tožena stranka v odločbi z dne 14. 1. 2011 vezala na pridobitev pravnega mnenja odvetnika in morebitno (kasnejšo) nadaljnjo pomoč za sodni postopek.

Glede na navedeno sodišče meni, da tožena stranka ni pravilno ovrednotila priglašenih stroškov in nagrade, saj ni upoštevala nobenega izmed priglašenih stroškov, ki sicer presegajo pravne nasvete, jih pa ni mogoče uvrstiti v nobeno od drugih, po ZOdvT naštetih oblik nagrajevanja. To bo morala storiti v ponovljenem postopku odločanja ter pri odločitvi upoštevati naravo zadeve, v kateri je bila dodeljena BPP, obseg oziroma okvir dodeljene BPP in določno pojasniti, zakaj in v katerem delu oziroma obsegu priglašenih stroškov bo ugodila. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja razlaga, zakaj tožena stranka ni upoštevala predlaganega izračuna, kar pomeni, da je izpodbijani sklep v nasprotju z 213. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker ni odločeno o vseh zahtevkih tožnice, odločitev pa je tudi v nasprotju z 214. členom ZUP, ker v dejanskem in pravnem pogledu ni ustrezno obrazložena oziroma deloma ni obrazložena. Sodišče je zato tožbi, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek in odločanje.

K II. toči izreka: Sodišče je zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.