Jedro

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica vložila tožbo zaradi transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in izplačila nadomestila plač, nadomestila za neizrabljeni letni dopust, regresa za letni dopust, pri čemer je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi ter sodbo, pri čemer je ugotoviti, da gre za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja, ki vključujejo tudi denarne zahtevke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Posledično navedenemu pa je stališče sodišča prve stopnje v zvezi z odmero sodnih taks za tožbo in pritožbo materialnopravno zmotno. Tudi vtoževani denarni zahtevki so v zvezi s transformacijo oziroma s prenehanjem delovnega razmerja in zato zanje ni potrebno plačilo sodnih taks.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovorom zoper plačilne naloge z dne 17. 9. 2020, z dne 17. 9. 2020 in z dne 5. 10. 2020 ugodi in se plačilni nalogi razveljavijo.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep z dne 16. 10. 2020, s katerim je sklenilo, da se ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 17. 9. 2020 za plačilo sodne takse za tožbo zavrne (I. točka izreka). Sklenilo je, da se ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 17. 9. 2020 za plačilo sodne takse za pritožbo zavrne (II. točka izreka). Sklenilo je, da se ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 5. 10. 2020 za plačilo sodne takse za pritožbo – razlika zavrne (III. točka izreka).

2. Tožnica vlaga pritožbo zoper sklep z dne 16. 10. 2020 v zvezi z ugovori tožnice z dne 17. 9. 2020 in z dne 5. 10. 2020 ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da zniža taksno obveznost, saj je sodišče taksno obveznost napačno odmerilo oziroma podredno, da pritožbi v celoti ugodi, zadevo razveljavi in odstopi v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da je sodišče v sodbi dne 28. 7. 2020 glede stroškov res odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka - tožeča stranka, ker v sporu ni uspela, tožena stranka pa na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, vendar naj to ne bi pomenilo, da tožnici ni mogoče naložiti plačila sodne takse. Sodišče se je postavilo na stališče, da naj bi šlo v predmetni zadevi za denarni zahtevek za neizrabljen letni dopust, ki se taksira za denarni zahtevek po tar. št. 3221 ZST-1, in ga ne bi bilo mogoče uvrstiti pod nepremoženjski zahtevek glede ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit. V predmetni zadevi ne gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave, temveč gre za spor o obstoju delovnega razmerja, pri čemer so vsi tožbeni zahtevki povezani izključno z (ne)obstojem delovnega razmerja, torej so posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čemur pritrjuje tudi ustaljena sodna praksa. Sodne odločbe, na katere se sklicuje sodišče v sklepu z dne 16. 10. 2020, so v predmetni zadevi nerelevantne in neuporabne oziroma ne odgovarjajo na vprašanje, ki je predmet tega postopka. Drži sicer, da je tožena stranka del neizrabljenega dopusta za leto 2019, katerega tožnica ni mogla izkoristiti zaradi bolniškega staleža tožnici izplačala, in sicer v višini 3.102,08 EUR. Tožena stranka je tožeči stranki zgoraj navedeni znesek izplačala še pred prvim narokom za glavno obravnavo, tožnica pa se je posledično navedenemu tožbenemu zahtevku odpovedala. Zaradi navedenega je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Sodišče bi moralo v tem delu kvečjemu upoštevati tar. št. 2312-točka 2 - postopek se konča s sodbo na podlagi odpovedi, kjer se taksa po tarifi 2311 zniža na 0,7, kar tožnica iz previdnosti tudi podredno predlaga. V zadevi pa je bistveno, da je tožnica s tožbo sprožila spor, v katerem od delodajalca zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja, vpisa delovne dobe, obračun in izplačilo nadomestila plač, izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust. Opomba 2.2. a.), ki je določena v okviru določb taksne tarife za postopke o delovnih in socialnih sporih (2. točka taksne tarife) med drugim določa, da takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja. Sodišče bi v konkretnem sporu o prenehanju delovnega razmerja moralo odločiti ob pravilni uporabi ZST-1, da tožnica na podlagi opombe 2.2. a.) ni dolžna plačati sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v povezavi s 366. členom (Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, da se ugovor tožnice zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, za plačilo sodne takse za pritožbo in za plačilo sodne takse za pritožbo - razlika, zavrne. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica vložila tožbo zaradi transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in izplačila nadomestila plač, nadomestila za neizrabljeni letni dopust, regresa za letni dopust, pri čemer je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi ter sodbo, pri čemer je ugotoviti, da gre za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja, ki vključujejo tudi denarne zahtevke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Posledično navedenemu pa je stališče sodišča prve stopnje v zvezi z odmero sodnih taks za tožbo in pritožbo materialnopravno zmotno. Tudi vtoževani denarni zahtevki so v zvezi s transformacijo oziroma s prenehanjem delovnega razmerja in zato zanje ni potrebno plačilo sodnih taks. Zato za te zahtevke ne pride v poštev uporaba tar. št. 2311 Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1), pač pa se sodne takse skladno z ZST-1 ne plačuje (opomba 2.2. tarife ZST-1).

6. Glede na to, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru tožnice zoper plačilni nalog za plačilo sodnih taks za tožbo, pritožbo, razliko pritožbe, ugodilo in plačilne naloge razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilu 3. alineje 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.