Jedro

Ker nasprotni udeleženec ni navedel podatkov o premoženjskem stanju svoje žene in ta s svojim podpisom ni dala jamstva za resničnost in popolnost podatkov o premoženjskem stanju gospodinjske skupnosti, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da nasprotni udeleženec svojega predloga ni dopolnil in zato njegovo vlogo zavrglo

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog nasprotnega udeleženca za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Meni, da razloga, ki ju je navedlo sodišče, nista taka, da bi narekovala zavrženje njegovega predloga. To, da toženčeva žena ni sopodpisala obrazca, v katerem je nasprotni udeleženec navedel vsa relevantna dejstva in je jamčil s svojim podpisom za resničnost in popolnost podatkov, ni razlog za zvrženje predloga. Že iz višine dohodka prvega nasprotnega udeleženca izhaja ugotovitev, da bi zato, ker njegova žena ne prejema dohodka, plačilo sodne takse pomenilo občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje, s katerimi se preživljata on in žena. S tem, ko je nasprotni udeleženec navedel, da njegova žena ne prejema dohodka in se pod navedbo tudi podpisal, je bila podana zadostna podlaga za vsebinsko presojo zadeve. Če pa je sodišče menilo, da zaradi odsotnosti ženinega podpisa ne more vsebinsko presojati predloga, naj bi vsaj presodilo, ali so podani pogoji za taksno oprostitev na podlagi podatkov prvega nasprotnega udeleženca, ob predpogoju, da ga je sodišče pred tem pravilno opozorilo na vse posledice. Sodišče pa ga ni pravilno opozorilo, kaj se bo storilo, če žena ne bo podpisala obrazca. Sodišče ob izdaji sklepa o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev prvega nasprotnega udeleženca ni določno opozorilo, katera so tista dejstva, ki pomenijo neustreznost dopolnitve predloga v posledici zavrženja. Zato sedaj prvega nasprotnega udeleženca ne morejo zadeti negativne posledice. Tako zavrženje je preuranjeno in procesno nepravilno. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je nepopolna. Nasprotuje stanju spisa, izpodbijani sklep pa je v nasprotju z izrekom. Predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo nasprotnega udeleženca, naj v 15-dnevnem roku dopolni svoj predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo tako, da predloži pravilno izpolnjeno pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu ZST-1. Opozorilo ga je na posledice, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storil, in sicer, da bo sodišče njegov predlog zavrglo.

Nasprotni udeleženec je sodišču poslal izjavo o premoženjskem stanju s podatki o družinskih članih, vendar ni predložil izpolnjenega obrazca „podatki o družinskem članu“, žena nasprotnega udeleženca pa ni podpisala izjave o premoženjskem stanju. Ker nasprotni udeleženec ni navedel podatkov o premoženjskem stanju svoje žene in ta s svojim podpisom ni dala jamstva za resničnost in popolnost podatkov o premoženjskem stanju gospodinjske skupnosti, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da nasprotni udeleženec svojega predloga ni dopolnil in zato njegovo vlogo zavrglo (108. člen Zakona o pravdnem postopku(1)).

Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da prvostopenjsko sodišče pritožnika ni pravilno poučilo o tem, kako mora vlogo popraviti. Sodišče ga je s sklepom z dne 10.7.2013 pozvalo, naj predloži pravilno izpolnjeno pisno izjavo o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Toženec pa je predložil nepopolno izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Sodišče ga je opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če predloga ne bo dopolnil. Neutemeljeni so tudi očitki, da bi moralo prvostopenjsko sodišče vsebinsko presojati pritožnikovo vlogo. Šele, ko bi bila vloga popolna, bi jo sodišče lahko vsebinsko presojalo. Ker pa vloga ni bila popolna, je sodišče ravnalo pravilno, ko je ni vsebinsko presojalo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je nasprotni udeleženec v obrazcu navedel vsa relevantna dejstva ter s svojim podpisom jamčil za resničnost in popolnost navedenih podatkov in da to, da njegova žena predloga ni sopodpisala, to ne predstavlja razlog za zavrženje. Kot je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče na podlagi nepopolne vloge sodišče ne more presojati, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata nasprotni udeleženec in njegova žena. Nasprotni udeleženec pa ne more s svojim postopanjem (podpisovanjem) nadomestiti ravnanj, ki jih mora opraviti njegova žena. Izjava o premoženjskem stanju (tako podatki o premoženjskem stanju družinskega člana), mora biti v celoti in pravilno izpolnjena, podpisana s strani polnoletnih družinskih članov. Ker v danem primeru nasprotni udeleženec tega ni storil, in je ostala vloga, ki jo je poslal sodišču, še naprej nepopolna, je ravnalo prvostopenjsko sodišče pravilno, ko jo je zavrglo.

Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo potrebno zato zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (drugi odstavek 365. člena ZPP in 366.a člen ZPP).

(1) Ur. list RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP