Jedro

Sklep o izvršbi se zaznamuje pri vseh tistih poslovnih prostorih, na katere je bila izvršba dovoljena. Morebitno neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim bo moral pritožnik urediti izven tega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba nepravnomočnosti sklepa in vložena pritožba se izbrišeta.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru z dne 05.06.1997 opr.št. I 23/97 pri nepremičnini, vpisani v vl.št. 1217/56 k.o. K.- oznaka nepremičnine 56 E - na poslovnem prostoru na naslovu C.Z.P. v K., v izmeri 38,33 m2, last dolžnika Z.F. ter pri nepremičnini, vpisani v vl. št. 1217/57 k.o. K.- oznaka nepremičnine 57 E - na istem naslovu pri poslovnem prostoru v izmeri 74,73 m2, last zastavne dolžnice N.M., dovoli zaznamba navedenega sklepa o izvršbi v korist upnika E. d.o.o. A.. Zaznamba izvršbe učinkuje od vpisa hipoteke dne 28.08.2001. Zoper sklep se pritožuje Z.F.. V pritožbi navaja, da je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom z dne 20.07.2001 po uradni dolžnosti pri nepremičninah, last A. d.o.o. K. na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Kopru z dne 20.07.2001 in na podlagi kupne pogodbe z dne 22.11.1994 dovolilo pri poslovnem prostoru v izmeri 38,33 m2, v načrtu etažne delitve označenem z oznako E 54, vpisanem v podvložek št. 1217/56 k.o. K.- 56 E, na parcelah št. 1398/4 in 1607/1, vknjižbo lastninske pravice nanj, skupaj z vknjiženo zastavno pravico. Pri drugem poslovnem prostoru v izmeri 74,73 m2, v načrtu etažne delitve označenem z oznako E 55, vpisanem v podvložku št. 1217/57 k.o. K.- 57 E, na parceli št. 1398/4 in 1607/1, pa je opravilo vknjižbo lastninske pravice na N.M.. Oboje je vpisalo s sklepom Dn št. 2417/01. Ta zemljiškoknjižni vpis pa je v celoti napačen, saj ne odgovarja dejanskemu stanju. Družba A.D. je namreč s pritožnikom sklenila kupno pogodbo za poslovni prostor št. 69 v skupni izmeri 38,47 m2, z N.M. pa kupoprodajno pogodbo za poslovni prostor št. 67 v izmeri 38,33 m2 ter za poslovni prostor št. 68 v izmeri 36,26 m2. V fazi gradbene finalizacije objekta sta bila poslovna prostora št. 68 in 69 na željo obeh kupcev povezana in sedaj ta poslovni prostor skupaj meri 74,73 m2 in nosi oznako E 55. Pritožnik Z.F. je leta 1994 kupil le prostor št. 69, ki torej sedaj v naravi predstavlja 1/2 novo nastalega poslovnega prostora E 55, zato bi moral biti pri tej nepremičnini vpisan kot lastnik do 1/2. Na drugi strani pa je N.M. kupila prostor št. 68, ki v naravi predstavlja 1/2 novo nastalega prostora E 55. Kupoprodajne pogodbe niso vsebovale vseh zemljiškoknjižnih podatkov, potrebnih za prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi, zaradi česar je družba A. po ureditvi in vpisu etažne lastnine za celotni objekt s kupci sklepala anekse o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja. Tako je s kupcem Z.F. sklenila dne 06.05.2001 aneks, v katerem je ugotovljeno, da na podlagi etažnega načrta stavbe iz leta 1997 poslovni prostor št. 69 ustreza delu poslovnega prostora v skupni izmeri 74,74 m2 in je v etažnem načrtu označen z E 55 in sicer do 1/2. Prodajalec pa je z N.M. sklenil istega dne aneks z vsebino, da je predmet njene kupne pogodbe poslovni prostor št. 67 v izmeri 38,33 m2 z oznako E 54 in poslovni prostor št. 68 v izmeri 74,74 m2 do 1/2. S sklepom pod opr.št. 2417/2001 pa je prišlo do napačnega vpisa lastninske pravice, ki ne ustreza dokumentaciji. Na željo družbe E.d.o.o. je družba A. tudi izstavila ustrezno izjavo v zvezi s tem. V postopku I 23/97, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep Dn št. 3052/2001, je bil zato izdan nezakonit sklep, to pa ima za posledico tudi nezakonitost sklepa Dn št. 3052/2001. Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče odločilo zgolj o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na poslovne prostore, last Z.F. in N.M.. Gre za vpis po uradni dolžnosti, pri katerem je odločanje zemljiškoknjižnega sodišča omejeno (2.odst. 148.čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Zadošča, da je vpis, ki ga je dovolilo, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in s sklepom o izvršbi. Za pritožnika očitno ni sporno, da je bila izvršba dovoljena na poslovni prostor št. 67 v skupni izmeri 38,33 m2, poslovni prostor št. 68 v izmeri 36,26 m2 in na poslovni prostor št. 69 v izmeri 38,47 m2 (vsi z dodatnim balkonom) v poslovno-trgovskem centru, ki stoji na parcelah št. 1398/4 in 1607/1, kot tudi ne, da so vsi trije poslovni prostori bili predmet zastavne pogodbe. Ker je očitno pri finalizaciji gradnje prišlo do združitve dveh poslovnih prostorov, je izvršilno sodišče z odredbo z dne 26.10.2001 odločilo, da se sklep o izvršbi zaznamuje pri poslovnem prostoru E 54 v izmeri 38,33 m2 (podvložek št. 1217/56) in pri poslovnem prostoru z oznako E 55 v izmeri 74,73 m2 (v podvložku št. 1217/57). Sklep o vpisu z dne 26.10.2001 je skladen z zemljiškoknjižnimi podatki. Pritožnik sicer zatrjuje, da naj bi pri prvem vpisu poslovnih prostorov prišlo do napačnega vpisa lastninske pravice, ker naj ne bi bil on lastnik poslovnega prostora v izmeri 38,33 m2 temveč le solastnik novonastalega prostora v izmeri 74,73 m2. Vendar pa to ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da se sklep o izvršbi zaznamuje pri vseh tistih poslovnih prostorih, na katere je bila izvršba dovoljena. To, za katere poslovne prostore gre, pa očitno tudi za pritožnika ni sporno. Morebitno neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim bo moral pritožnik urediti izven tega postopka.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter odločilo še, da se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in izbris vložene pritožbe (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).