Jedro

Upnik predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ni podal in je zato njegova terjatev, prerekana v stečajnem postopku, prenehala že po samem zakonu. Zato si tožena stranka s pritožbo v tem delu ne more izboljšati pravnega položaja, saj terjatve tožeča stranka z izpodbijano sodbo ne more več uveljaviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: 1) Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18195/2010 z dne 15. 2. 2010 se razveljavi v 1. in 3. točki izreka.

2) Zaradi umika zahtevka v višini 41.751,88 EUR se postopek v tem delu ustavi.

3) Tožena stranka S d.d. je dolžna tožeči stranki L d.o.o., plačati denarni znesek 37.371,75 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2011 dalje do plačila.

4) Kar zahteva tožeča stranka več, se zavrne.

5) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper 3. točko izreka izpodbijane sodbe se je iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pravočasno pritožila tožena stranka in višjemu sodišču predlagala, da sodbo v tej točki spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zahtevala je povračilo pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da je v uvodu izpodbijane sodbe kot tožeča stranka navedena L d.o.o. Iz podatkov sodnega registra pri AJPES izhaja, da je bila družba dne 9. 9. 2014 izbrisana iz sodnega registra, in sicer zaradi pripojitve k prevzemni družbi S d.d. Ker je zaradi pripojitve slednja univerzalna pravna naslednica(1) izbrisane družbe, je višje sodišče v uvodu te odločbe to dejstvo upoštevalo in spremenilo naziv tožeče stranke.

6. Iz podatkov sodnega registra je nadalje razvidno tudi, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St 58/2014 dne 9. 1. 2014 nad toženo stranko pričet stečajni postopek, v katerem je tožeča stranka prijavila terjatev, ki je predmet tega pravdnega postopka, in sicer glavnico 37.371,75 EUR ter zakonske zamudne obresti 9.649,08 EUR. V pobot je uveljavljala 2.877,65 EUR, tako da je glavnica znižana na 34.494,10 EUR. Skupno je tako prijavila terjatev v višini 44.143,18 EUR.

7. Stečajno sodišče je dne 21. 1. 2015 izdalo sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (pravnomočen 24. 3. 2015), katerega sestavni del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev z dne 8. 1. 2015. Iz slednjega je razvidno, da je stečajni upravitelj tožeči stranki v stečajnem postopku priznal za 39.902,13 EUR terjatve, prerekal pa jo je v višini 4.241,05 EUR, z obrazložitvijo, da terjatev prereka v delu, v katerem je zoper to izpodbijano sodbo vložil pritožbo. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev nadalje še izhaja, da se v zvezi s prerekanim delom terjatve na drug postopek napoti upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka v tej zadevi.

8. Ker je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen, je razlog za prekinitev pravdnega postopka odpadel in višje sodišče v zadevi lahko odloči (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP).

9. Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, katere pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.

10. Sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Rok, v katerem je dolžan upnik predlagati nadaljevanje predmetnega pravdnega postopka, se je iztekel z 21. 1. 2015. Višje sodišče ugotavlja, da upnik (tožeča stranka) predloga za nadaljevanje tega postopka ni podal in je zato terjatev tožeče stranke, prerekana v stečajnem postopku (4.241,05 EUR), prenehala že po samem zakonu. Zato si tožena stranka s pritožbo v tem delu ne more izboljšati pravnega položaja, saj terjatve tožeča stranka z izpodbijano sodbo ne more več uveljaviti. Gre za prenehanje materialnopravnega upravičenja tožeče stranke (oziroma z drugimi besedami: stvarne legitimacije stranke več ni, ker je prenehala ipso iure).

11. V delu, v katerem je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku priznana (39.902,13 EUR), tožena stranka prav tako nima pravnega interesa za pritožbo. Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo v tem delu, saj odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti.

12. Ker je pravni interes procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, na katero sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 352. členom ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Šesti odstavek 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).