Jedro

Zneski izhodiščnih plač za posamezne tarifne razrede, določeni v tarifni prilogi kolektivnih pogodb, niso splošno znano dejstvo po 4. odstavku 214. člena ZPP/99, saj je treba v vsakem konkretnem primeru posebej izračunati osnovno plačo posameznega delavca. Ker je tožnica v tožbi opredelila zneske plač, ki jih delodajalec dolguje, delodajalec pa ni podal odgovora na tožbo v zakonskem roku, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Zato ne morejo biti upoštevne navedbe delodajalca v pritožbi, da obračunani zneski niso v skladu z višino izhodiščnih plač po panožni kolektivni pogodbi (ki naj bi bili splošno znani).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna obračunati tožnici prikrajšanje pri plači v bruto znesku 404.536,00 SIT, plačati predpisane prispevke in davke in ji neto znesek v višini 314.569,00 SIT plačati z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, ki tečejo od mesečnih zneskov, navedenih v izreku, do plačila (I. odstavek izreka) ter ji povrniti stroške sodnega postopka v višini 50.130,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (II. odstavek izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka sicer predložila obračun plač, ki jih je dejansko prejemala, ki ni sporen, vendar pa zneski, upoštevani kot tisti, ki naj bi jih tožeča stranka morala prejeti po kolektivni pogodbi, niso tisti, ki so bili v kolektivni pogodbi dejansko določeni. Kolektivna pogodba je splošni pravni akt, ki bi moral biti znan vsem strankam, zato so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dejstvi, ki so splošno znana.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba si napačno razlaga pojem splošno znanih dejstev. Obračun plač, ki delavcu pripadajo po določbah kolektivnih pogodb, mednje nedvomno ne sodi, saj so splošno znana tista dejstva, ki so "znana v večji ali manjši pokrajini poljubno veliki množici ljudi, zlasti veliki politični in historični dogodki, elementarne nezgode, potresi, povodnji, plazovi in podobno" (glej Pravdni postopek - komentar dr. Jožeta Juharta in ostalih avtorjev, l.1963). Res je sicer, da so v tarifni prilogi kolektivnih pogodb določeni zneski izhodiščnih plač za posamezne tarifne razrede, vendar je v vsakem konkretnem primeru potrebno izračunati osnovno plačo posameznega delavca v skladu z določbami kolektivne pogodbe (upoštevanje delovnega časa, predvidenih rezultatov, delovnih pogojev, dodatkov, obračunavanje nadomestila za letni dopust, bolniški stalež za posamezna obdobja ...). Višina plač, ki delavcu pripadajo v skladu z določbami splošne oz. panožne kolektivne pogodbe, ki določajo minimum pravic delavcev in se uporabljajo neposredno, torej nedvomno ni splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati (4. odstavek 214. člena zakona o pravdnem postopku - Ur.l. RS št. 26/99), zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso utemeljene.

V obravnavanem primeru so bili, kot izhaja iz podatkov v spisu, izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP, zlasti pogoja iz 3. in 4. točke 1. odstavka tega člena - utemeljenost tožbenega zahtevka namreč izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, poleg tega pa dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (plačilne liste, obračun razlik plač), ali z dejstvi, ki so splošno znana. Zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, po kateri je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, poleg tega pa je odločilo na podlagi pravilne uporabe materialnega prava.

Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.