Jedro

Poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge je treba stranki vročiti osebno po 87. členu ZUP. Od vročitve namreč teče rok za odpravo pomanjkljivosti. Ker organ ni izkazal, da je tožnici vročil poziv po 67. členu ZUP, vloge tožnice ni mogoče zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Pisarne za študentske domove - Študentski domovi v Ljubljani št. 6001-12899/2012/P-2 z dne 9. 1. 2013, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ že v drugo zavrgel tožničino prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskih domovih za študijsko leto 2012/2013. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo v skladu z razpisom za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2012/2013 mogoče vložiti prošnjo za podaljšanje bivanja do 20. 8. 2012. Študent se je lahko prijavil s kvalificiranim digitalnim potrdilom. V tem primeru je moral po pošti priporočeno poslati ali osebno oddati v pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču tiste priloge k prošnji, za katere je v prošnji označil, da jih bo oddal po pošti. Vlogo je bilo mogoče oddati tudi brez kvalificiranega digitalnega potrdila. V tem primeru je moral biti obrazec poslan elektronsko, nato natisnjen, podpisan in s prilogami priporočeno poslan po pošti ali osebno oddan do 20. 8. 2012 pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču. Prvostopni organ je ugotovil, da je tožnica natisnila obrazec prošnje za podaljšanje bivanje za študijsko leto 2012/2013, ga podpisala in ga priporočeno po pošti oziroma osebno oddala prvostopnemu organu. Prošnja za podaljšanje bivanje ni bila elektronsko oddana – potrjena na spletnem portalu eVŠ do 20. 8. 2012 in torej ni bila oddana na način in v roku, ki je bil določen v razpisu.

Tožnica je bila preko e-naslova dne 14. 8. 2012 in dne 17. 8. 2012 opozorjena na to, da mora vlagatelj v primeru, ko vlogo odda v pisni obliki in jo pošlje v roku pristojni pisarni za študentske domove, prošnjo za podaljšanje bivanja oddati še elektronsko. Prvostopni organ sedaj tožnice ne more pozvati, naj svojo vlogo dopolni in jo elektronsko odda na portalu eVŠ, ker je bila prošnja za podaljšanje bivanje zaklenjena dne 20. 8. 2012 ob 24.00 uri in do nje tožnica ne more več dostopiti. Ker tožnica svoje vloge ni dopolnila, jo je prvostopni organ v skladu z določili 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), torej kot nepopolno, zavrgel. Tožnica se je zoper ta sklep pritožila, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa je z odločbo št. 6000-24/2013/2 z dne 28. 2. 2013 njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopni sklep, a iz drugih razlogov. Pri tem je izhajalo iz stališča, da je bila vloga tožeče stranke, ker ni bila oddana tudi elektronsko, kljub temu, da je bila v roku predložena pristojni pisarni za študentske domove, prepozna, zato jo je treba zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Tožnica se v vloženi tožbi s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da upravna organa v ponovljenem postopku nista sledila sodbi Upravnega sodišča št. II U 487/2012 in sta njeno vlogo ponovno zavrgla. Zanika, da bi bila preko elektronskega naslova dne 14. 8. 2012 in dne 17. 8. 2012 pozvana, da dopolni prošnjo. Razen tega meni, da način oddaje vloge določa ZUP. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o stvari oziroma podredno, da zadevo vrne v nov postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Navaja, da je bila odločitev v skladu s pogoji razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2012/2013. Po mnenju tožene stranke pa je njena odločitev tudi v skladu z določili ZUP, ki se v predmetni zadevi po 4. členu ZUP uporablja smiselno.

Tožba je utemeljena.

Predmet obravnavanega upravnega spora je subvencioniranje bivanja študenta v študentskem domu oziroma pri zasebnikih. Bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih ter drugih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, subvencionira Republika Slovenija (prvi odstavek 73. b člen Zakona o visokem šolstvu). Podrobnejše določbe o subvencioniranju predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo (tretji odstavek citiranega člena). Ta je to storil s Pravilnikom o subvencioniranju študentov (v nadaljevanju: Pravilnik). Pogoje in merila za subvencioniranje in bivanje študentov ugotavljajo pisarne za študentske domove (prvi odstavek 11. člena Pravilnika). V pisarni za študentske domove izdajajo tudi odločbe o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje bivanja (5. alinea 26. člena Pravilnika).

V predmetni zadevi je sodišče že odločilo s sodbo št. II U 487/2012-9 z dne 12. 12. 2012, ko je tožbi ugodilo in prvo odločitev prvostopnega organa o vlogi tožeče stranke odpravilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica pravilno podpisano vlogo poslala priporočeno po pošti v z razpisom določenem roku. To je v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP. Po presoji sodišča zato tožničine vloge ni mogoče šteti kot prepozne in je kot take zavreči. S tem, ko je bila vloga tožeče stranke zavržena, so bila napačno uporabljena določila ZUP. Prvostopnemu organu je bilo naloženo, da v ponovnem postopku odloči o prijavi tožeče stranke na predmetni razpis. V ponovljenem postopku ministrstvo kot drugostopni organ svojo odločitev ponovno utemeljuje na ugotovitvi, da je vloga tožeče stranke prepozna, sodišče pa iz razlogov navedenih v sodbi št. II U 487/2012-9 z dne 12. 12. 2012 temu ne pritrjuje.

Dejansko stanje v predmetni zadevi ni sporno. Tožnica je pravilno podpisano prijavo na javni razpis pisarni za študentske domove poslala priporočeno po pošti dne 14. 8. 2012. V ponovljenem postopku je prvostopni organ tožničino vlogo štel za nepopolno, ker ni bila oddana tudi elektronsko. V ponovni odločitvi je zapisal, da je bila tožnica dvakrat pozvana na dopolnitev preko elektronskega naslova, to je 14. in 17. 8. 2012, ponoven poziv na dopolnitev pa ni mogoč, ker je prijava tožeče stranke z 20. 8. 2012 zaklenjena in do nje tožnica ne more več dostopiti. Nato je vlogo tožeče stranke s sklicevanjem na 67. člen ZUP kot nepopolno zavrgel. Kar zadeva navedbe iz izpodbijane odločbe, da gre v predmetni zadevi za drugo javnopravno stvar po 4. členu ZUP, in v zvezi s tem na sklicevanje na sodbe upravnega sodišča, kjer je bilo takšno stališče zavzeto, sodišče pojasnjuje, da to drži, vendar pa mora pristojni organ tudi v takšnem primeru uporabiti ZUP, tega pa mora uporabiti smiselno, kar pomeni, glede na pravno naravo in vsebino javnopravne zadeve. Smiselna uporaba ZUP ne pomeni, da je mogoče določila ZUP prezreti. Predmetni javni razpis je sicer posebej določil način oddaje vlog, ne vsebuje pa nobenih določil v zvezi z dopolnjevanjem nepopolnih vlog. Na vprašanje, katera vloga je nepopolna oziroma katera je prepozna, je zato treba odgovoriti s smiselno uporabo določil ZUP. Po presoji sodišča, v primeru ko je z javnim razpisom posebej določen način oddaje vlog, to ne pomeni, da je mogoče pravočasno, a nepopolno vlogo zavreči kot prepozno ali brez poziva na dopolnitev, kot to nalaga 67. člen ZUP.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, se je prvostopni organ zavedal nejasnosti razpisnih pogojev glede vložitev prijave na javni razpis, zato je 14. in 17. 8. 2012 očitno opozorilno oziroma preventivno prijavitelje opozarjal, da je treba tudi priporočeno po pošti oddane vloge oddati tudi elektronsko in jih je torej že vnaprej opozarjal na dopolnitev njihovih vlog. Vendar pa teh opozoril ni mogoče šteti kot poziv na dopolnitev vloge oziroma odpravo pomanjkljivosti po 67. členu ZUP. Sklep na odpravo pomanjkljivosti je treba vročiti osebno po 87. členu ZUP, saj ima za stranko resne posledice. Od njegove vročitve namreč teče rok za odpravo pomanjkljivosti. Ker prvostopni organ ni izkazal, da je tožnici vročil sklep na odpravo pomanjkljivosti po 67. členu ZUP, tudi njene vloge ne more zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP.

Ker je bilo v predmetni zadevi vloga tožeče stranke napačno zavržena kot nepopolna, ne da bi bila pred tem tožnica pozvana na odpravo pomanjkljivosti, ni bilo podlage za postopanje drugem odstavku 67. člena ZUP in je bila s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je moralo sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča, da je tožeča stranka svojo vlogo vložila pravočasno (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), odločiti o prijavi tožeče stranke na predmetni razpis.