Jedro

Izrek izpodbijanega ukrepa se nanaša na sončno elektrarno kot gradbeni inženirski objekt, kot je opredeljen v 1.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, in ne na sončno elektrarno kot posamezno napravo, čeprav v izreku izpodbijane odločbe to ni izrecno navedeno. Pristojni gradbeni inšpektor je bil zato na podlagi prve alineje 2. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1 pristojen izreči izpodbijani ukrep.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici kot investitorki z naslednjim dnem od vročitve odločbe prepovedala uporabo sončne elektrarne na zemljiščih s parc. št. 345/3, 345/2, 345/1, 338, 317 in 297/14 (pravilno 397/14), vsa k.o. ... (1. točka izreka). Ugotovila je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) in da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravna enota tožnici dne 6. 2. 2012 izdala gradbeno dovoljenje, s katerim dovoljuje gradnjo novega zahtevnega objekta – industrijske stavbe na zemljiščih s parc. št. 317, 338, 345/1, 345/2, 345/3 in 397/14, vsa k.o. ..., za katerega pa uporabno dovoljenje ni bilo izdano. Kot podlago za izpodbijani inšpekcijski ukrep navaja prvo alinejo 3. točke prvega odstavka 150. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), za izdajo odločbe v skrajšanem postopku pa prvi odstavek 146. člena ZGO-1. Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pristojnost ukrepanja gradbenega inšpektorja utemeljuje na 26. členu ZGO-1. S sklicevanjem na določbo prvega odstavka 146. člena ZGO-1 zavrača tožničin ugovor, da lastnici zemljišča, na katerem je sporni objekt, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Navaja, da dejstvo, da je tožnica pridobila gradbeno dovoljenje, dokazuje, da gre za dela, za katera je gradbeno dovoljenje potrebno. Okoliščine, zaradi katerih tožnica ni pridobila uporabnega dovoljenja, pa ocenjuje kot nepomembne.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da gradbeni inšpektor za izrek izpodbijanega ukrepa ni bil stvarno pristojen. Pri tem se sklicuje na 99. in 101. člen Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ). Uveljavlja, da je bila kršena pravica izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, saj lastniku nepremičnin, na katerih se nahaja predmetna sončna elektrarna, to je A. d.d., ni bil priznan status stranke, ni bil obveščen o postopku in mu ni bila dana možnost udeležbe. Pri tem se sklicuje na 9. člen in drugo točko drugega odstavka 237. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Nadalje navaja, da Uredba o energetski infrastrukturi, poseg, kot je bil obravnavani, obravnava kot investicijsko vzdrževalno delo, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in posledično tudi ne uporabnega dovoljenja. Navaja, da je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno samo zato, ker je prejšnji lastnik nepremičnin želel zamenjati azbestno strešno kritino objekta z ekološko nesporno kritino in ker je bila zaradi hude burje najbolj statično varna montaža z integracijo fotovoltaičnih modulov v samo kritino na južni strani hal, tu je montirana strešna kritina posebej skonstruirana tako, da omogoča enostavno in varno pritrditev FV modulov in dejansko pomeni optično in fizično integriranost FV modulov. Meni, da so bila bistveno kršena pravila postopka, saj je bila odločba izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja strank. Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev stvari in izbiro pravilnega inšpekcijskega ukrepa po ZIN bi bilo zato treba izvesti ugotovitveni postopek, s katerim bi bila tožnici dana možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi, kar zahteva tudi 9. člen ZUP. Pri tem se sklicuje na ustaljeno prakso Ustavnega sodišča. Opisuje, zakaj organ ni izdal uporabnega dovoljenja in posege inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v že pravnomočno gradbeno dovoljenje (neustavne in nezakonite), do katerih se drugostopenjski organ ni izrekel. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, tožnici pa prisodi povračilo stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani inšpekcijski ukrep temelji na 3. točki prvega odstavka 150. člena ZGO-1, po kateri pristojni gradbeni inšpektor z odločbo prepove uporabo objekta, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe in pravne podlage, na kateri je izrečen ukrep, se izrek izpodbijanega ukrepa nanaša na sončno elektrarno kot gradbeni inženirski objekt, kot je opredeljen v 1.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, in ne na sončno elektrarno kot posamezno napravo, čeprav v izreku izpodbijane odločbe to ni izrecno navedeno. Pristojni gradbeni inšpektor (inšpektor inšpektorata RS za okolje in prostor) je bil zato na podlagi prve alineje 2. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1 pristojen izreči izpodbijani ukrep. Ker v zadevi tudi sicer ne gre za situacijo, ki jo ureja drugi odstavek 99. člena EZ, na katerega se pavšalno sklicuje tožnica, ni utemeljen tožbeni ugovor, da je izpodbijani ukrep izdal stvarno nepristojen organ.

Ker se Uredba o energetski infrastrukturi, na katero se sklicuje tožnica, v opredelitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževalno delo, nanaša na montažo posameznih naprav na ali v obstoječ objekt in ne na elektrarno kot gradbeni inženirski objekt, tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da gradbenega dovoljenja za gradnjo predmetnega objekta ni bilo treba pridobiti. Ne glede na navedeno pa v obravnavanem primeru ni sporno, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo zahtevnega objekta, kar pomeni, da mora biti za uporabo tega objekta izdano tudi uporabno dovoljenje.

Tožnik s tožbo lahko uspešno uveljavlja le poseg v svoje pravice ali pravne koristi, Ker tožnica s tožbenim ugovorom, s katerimi toženki očita kršitev pravil postopka, ker ni omogočila sodelovanja v postopku tudi lastnici predmetnih nepremičnin, družbi A. d.d., ne uveljavlja posega v svoje pravice ali pravne koristi, ampak uveljavlja poseg v pravice in pravne koristi družbe A. d.d,. se sodišče do njega ni opredeljevalo.

V tem upravnem sporu se presoja zgolj zakonitost izpodbijane odločitve gradbenega inšpektorja, za katero je relevantno, da se objekt uporablja brez uporabnega dovoljenja. Zato je pravilno stališče drugostopenjskega upravnega organa, da razlogi za nepridobitev uporabnega dovoljenja v tej zadevi niso pomembni. Sodišče zato tožbenih ugovorov, s katerimi tožnica uveljavlja nezakonite in neustavne posege Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v pravnomočno gradbeno dovoljenje, zaradi katerih ni prišlo do izdaje uporabnega dovoljenja, ni presojalo.

Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da so bila kršena pravila postopka, ker je bila odločba izdana v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank.

Kot sta pravilno pojasnila upravna organa, ima toženka podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa v skrajšanjem postopku, brez zaslišanja strank, v prvem odstavku 146. člena ZGO-1, tožnica pa v tožbi ne navaja, da bi bilo relevantno dejansko stanje, ki je v tem primeru, kot rečeno, ugotovitev, da se predmetni objekt uporablja brez uporabnega dovoljenja, napačno ugotovljeno. Okoliščina, da investitor ni mogel vedeti, da uporabno dovoljenje ne bo izdano, na drugačno odločitev ne bi mogla vplivati. Ker je po 150. členom ZGO-1 za uporabo objeta brez uporabnega dovoljenja edini predviden inšpekcijski ukrep prepoved uporabe objekta, tožnica tudi ne bi mogla vplivati na izbiro inšpekcijskega ukrepa.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.