Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, če je bil zamujen narok, določen za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnica se razpisanega naroka za vrnitev v prejšnje stanje ni udeležila. Zato je njen predlog zavrnjen tudi ob pravilni uporabi 118. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožena stranka zamudila narok za obravnavo njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje in da ni dokazala svojih navedb, s katerimi je opravičevala podani predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo. Navaja, da sklep izpodbija v celoti. Pojasnjuje, da se naroka glavne obravnave 6. 3. 2015 ni mogla udeležiti zaradi otrokove bolezni, zdravniškega potrdila pa ni mogla predložiti, ker so bili na zdravniški obravnavi šele v ponedeljek, 9. 3. 2015. Obravnave za vrnitev v prejšnje stanje 29. 5. 2015 se ni mogla udeležiti zaradi službene odsotnosti – potovanje na H. Vabilo je prejela prepozno, da bi obravnavo preložila. Na vabilu ni bilo kontaktnih podatkov za prestavljanje obravnave. Pritožuje se tudi proti tolmačenju sodišča, da je bila prvotna pritožba prošnja za vrnitev v prejšnje stanje. Šlo je za pritožbo zoper sodbo. Ponavlja svoje nestrinjanje z njo.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi dne 6. 3. 2015, ki se je tožena stranka kljub izkazanemu vabilu ni udeležila. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pritožbo. V njej je med drugim navajala, da se glavne obravnave ni mogla udeležiti zaradi upravičene zadržanosti – nenadne otrokove bolezni. Posledično ni imela možnosti izpodbijati trditev tožeče stranke.

6. Pravilna je ocena in presoja sodišča prve stopnje, da je pritožnica v tem delu pritožbe zoper sodbo smiselno podala tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Vloge je treba presojati po vsebini in ne le po naslovu. Kadar sodišče ugotovi, da stranka v pritožbi zoper sodbo vsebinsko navaja razloge za vrnitev v prejšnje stanje, mora šteti, da je podala (tudi) predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga tako obravnavati. Gre za procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo.(1) Če stranka zamudi bodisi narok ali rok za kakšno pravno ravnanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je šlo za zamudo iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP).(2) V konkretnem primeru bi torej pritožnica lahko dosegla, da se postopek (ponovno) vrne v fazo glavne obravnave. Zato nima pravnega interesa za pritožbene očitke o napačnem tolmačenju njene vloge. Ravnanje sodišča, ki je pritožbo v opisanem delu obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ji je bilo namreč v korist. 7. Vrnitev v prejšnje stanje je omejena na primere, ko sta rok ali narok zamujena iz opravičenih razlogov. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča, da ni predložila dokaza za zatrjevano opravičljivost zamude naroka glavne obravnave (zdravniškega potrdila o otrokovi bolezni). Trditveno in dokazno breme o opravičljivih razlogih za zamudo na naroku je na stranki, ki predlaga vrnitev. V obravnavanem primeru so bile navedbe toženke dokazno nepodprte. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje so take ostale tudi po izvedenem postopku za dopolnitev vloge (primerjaj poziv sodišča na list. št. 38, prošnjo toženke za podaljšanje roka za predložitev potrdila do 20. 4. 2015 na list. št. 40 in nadaljnje podatke spisa, v katerih dokazov, ki jih je napovedovala toženka, ni). Ob takih podatkih spisa je odločitev sodišča, ki je predlog zavrnilo kot nedokazan, pravilna. Dejstva, ki izkazujejo opravičenost zamude, je treba dokazati. Ker jih pritožnica ni, s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni mogla uspeti. Tudi pri pritožbenem opravičevanju nepredloženega dokazila ostaja pri golih navedbah – brez dokazov – o opravljenem obisku pri zdravniku tri dni po glavni obravnavi (9. 3. 2015). Ker jih ni podala na prvi stopnji, pa tega v pritožbi ne opraviči, so tudi neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, če je bil zamujen narok, določen za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnica se razpisanega naroka za vrnitev v prejšnje stanje ni udeležila. Zato je njen predlog zavrnjen tudi ob pravilni uporabi 118. člena ZPP.

9. Zakon ne dopušča vrnitve v prejšnje stanje glede naroka, na katerega se zamuda nanaša. Pritožnica torej ne more uspeti s pritožbenim opravičevanjem zamude naroka za vrnitev v prejšnje stanje. Sicer pa so tudi te navedbe (o službeni odsotnosti na H.) dokazno nepodprte.

10. Nadaljnji pritožbeni očitki o nepravilnem vabljenju (prekratek rok in pomanjkljivo vabilo za podajo predloga za preložitev naroka) pa so neutemeljeni. Narok za vrnitev v prejšnje stanje ni narok za glavno obravnavo. Od strank ne terja posebne priprave. Sodišče ga lahko izvede tudi brez prisotnosti strank. Na posledice izostanka je bila pritožnica pravilno opozorjena z vabilom (list. št. 42). Slednje vsebuje ključne podatke o zadevi in sodišču, ki jo je obravnavalo. „Kontaktni podatki“ sodišča, ki jih omenja pritožnica, so javno dostopni. Iz podatkov spisa izhaja, da ji je bilo vabilo puščeno v hišnem predalčniku 23. 5. 2015 (potem ko ji je bilo že 7. 5. 2015 v njem puščeno obvestilo, da ga lahko v 15 dneh dvigne na pošti). Narok je bil razpisan za 29. 5. 2015. Ob takih podatkih spisa se izkaže, da je imela dovolj časa in možnosti, da bi morebitno zadržanost 29. 5. 2015 opravičila. Ugotovljeni rok je bil glede na vrsto naroka, za katerega ni potrebna posebna priprava, primeren, da bi se toženka nanj pripravila, opravičila svojo odsotnost ali predlagala morebitno preložitev.

11. Pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev je pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Pritožbene navedbe, ki znova izpodbijajo sodbo, niso predmet tega pritožbenega preizkusa. O pritožbi zoper sodbo bo namreč mogoče odločati šele, ko bodo izpolnjene potrebne procesne predpostavke (plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, vročitev pritožbe tožeči stranki v odgovor). Zato na pritožbene navedbe, ki ponovno izražajo nestrinjanje z odločitvijo o glavni stvari, ni treba odgovarjati.

Op. št. (1): Galič, A., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Ljubljana 2005, str. 472. Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami