Jedro

Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.

Izrek

Pritožbi obdolženega I. O. po zagovorniku se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je bil obdolženi I. O. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 152/I KZ in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po čl. 133/II in I KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v okviru katere mu je bila za prvo kaznivo dejanje določena kazen enega meseca zapora, za drugo kaznivo dejanje kazen štirih mesecev zapora, nakar mu je bila, po določilih KZ o steku, določena enotna kazen štirih mesecev in petnajst dni zapora in preizkusna doba dveh let. Odločeno je še bilo, da mora obdolženi povrniti stroške kazenskega postopka v višini 34.400,00 SIT ter plačati na 40.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Oškodovanko J. R. je sodišče s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 20.000,00 DEM napotilo na pravdo.

Proti tej sodbi se je pritožil obdolženi I. O. po zagovorniku zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona. Predlaga,da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti,podredno pa,da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnikova navedba, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo izključno na izpovedbo oškodovanke J. R. in izvedeniško mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke dr. A. H., je pravilna. Takšna odločitev je, če že ne nepravilna, vsaj preuranjena, saj bi bilo potrebno za razsjasnitev nasprotujočih si navedb obdolženega in oškodovanke vendarle izvesti nekatere od dokazov, ki se ponujajo in šele po oceni teh ponovno presoditi dejansko stanje.

Zlasti se zdi pritožbenemu sodišču pomembno ugotoviti razlog, zaradi katerega se je oškodovanka odselila iz dotedaj skupnega doma z obdolžencem in dvema sinovoma, saj zaenkrat ni moč brezpogojno slediti njeni razlagi, da je do tega prišlo zaradi večkratnega predhodnega fizičnega maltretiranja s strani obdolženega. Oškodovanka sama pri tem pove, da nikoli prej zaradi tega ni iskala zunanje pomoči, tudi ne pri zdravniku, poleg tega pa prav nič v spisu, razen oškodovankinih obtožb, obdolženca ne prikazuje kot nasilneža, ne v družini in tudi ne sicer. Tako iz zapisnika iz kazenske evidence izhaja, da pred sodiščem še ni bil kaznovan, medtem ko je bil pred sodnikom za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru kaznovan enkrat, in sicer v letu 1997, pri čemer bi bilo potrebno preveriti, ali ni ta primer v zvezi z dogajanjem dne 1. 4. 1997 v podjetju, v katerem je bila zaposlena oškodovanka,iz razlogov, kot jih navaja pritožnik. Obdolženčevemu zatrjevanju lastne nenasilnosti v prid pa govori še nekaj in sicer to, da sta oba otroka v starosti, ko sta o svoji usodi že sposobna odločati sama, po odhodu matere ostala pri očetu, kasneje pa bila le-temu z razvezno sodbo dodeljena tudi v varstvo in vzgojo.

Razjasnitev zgoraj navedenih okoliščin je za razsojo te zadeve pomembna zlasti glede na obdolženčevo zatrjevanje, da kritičnega dne sploh ni vstopil v hišo, katere najemnica je bila takrat oškodovanka in je tako niti ni mogel poškodovati. Pritožbeno sodišče meni, da je oškodovankina izpoved v delu, ko opisuje način obdolženčevega vstopa v hišo neprepričljiva, predvsem tudi glede na njeno z dopisom P. p. C. ovrženo navedbo o opravljenem ogledu s strani policistov. Poleg tega oškodovankino zdravniško spričevalo in v obrazložitvi izpodbijane sodbe uporabljeno izvedeniško mnenje sodnomedicinske stroke sicer potrjujeta njene poškodbe in možen način njihovega nastanka, ne pa tudi tega, da ji jih je prizadejal prav obdolženi.

Tudi zato je potrebno razjasniti to, ali je obdolženi kritičnega dne sploh izstopil iz avtomobila in prišel v hišo,kar bo mogoče storiti le z zaslišanjem takrat prisotnega F.O., mlajšega izmed njunih skupnih otrok, seveda, če bo ta pred sodiščem hotel pričati. Sodišče prve stopnje bo moralo zaradi preveritve vzrokov razveze in vprašanja dodelitve otrok vpogledati tudi razvezni spis, o odnosih v bivši družini O. pa zaslišati še koga drugega, morda kakšno od s strani obdolženčevega zagovornika predlaganih prič, po potrebi pa tudi starejšega izmed njunih skupnih otrok, O.P.. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s tem, da v sodne postopke, zlasti tiste, v katerih so stranke njihovi starši, ni najprimerneje vpletati tudi otrok, vendar meni, da je to v tem primeru za razjasnitev zadeve potrebno in zato tudi dopustno.

Zaradi povedanega je bilo potrebno pritožbi obdolženca po zagovorniku ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v nakazanih smereh in nato o zadevi ponovno odločiti. Pri tem bo ob že povedanem moralo presoditi tudi tiste pritožbene navedbe, ko pritožnik trdi, da je bila oškodovanka lahko takrat poškodovana po kom drugem, pa tudi tiste,ko nakazuje, da je lahko vzrok podane prijave dejstvo, da je morala povrniti škodo, vezano na certifikat obdolženega, čemur v prid govori višini sedaj prijavljenega premoženjskopravnega zahtevka. Šele tako dopolnjeni dokazni postopek bo namreč lahko služil kot trdna opora pri odločitvi o dokazanosti ali nedokazanosti obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.