Jedro

Morebitne napake pri nakazilu sodne takse za pritožbo, zaradi česar priliv ni prispel na prehodni račun sodišča, kar dopušča pritožnik, so lahko le v njegovo breme, zato je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se pritožba tožene stranke z dne 15.10.2009 šteje za umaknjeno. Odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožena stranka tudi v roku 15 dni, ki ga je sodišče določilo v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, sodne takse za pritožbo ni plačala; prav tako pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

Tožena stranka se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pravočasno plačal v celoti sodno takso za pritožbo v znesku 147,78 EUR, kolikor je bila odmerjena s plačilnim nalogom, vendar pa o tem ne more predložiti pisnega dokazila, ker ga je izgubil. Po določbi III. odst. 6. čl. ZST-1 taksni zavezanec ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu sodne takse, zato tožencu ni moč očitati pomanjkanja skrbnosti, če takega dokaza nima več; še posebej, ker ga lahko zadene tako huda sankcija, kot je presumpcija umika pravnega sredstva (pritožbe), kar je gotovo pretirana sankcija in pretiran (nesorazmeren) poseg v načelo pravne varnosti. Lahko pa dejstvo plačila sodne takse preveri sodišče s pregledom prilivov na prehodni račun sodišča, pri čemer ni mogoče izključiti možnosti, da priliv iz kakršnega koli razloga oziroma napake ni prispel na prehodni račun. Zato je pritožnik iz previdnosti plačal sodno takso še v tem pritožbenem postopku. Ker je tako v celoti izpolnjena taksna obveznosti in je s tem izpolnjena procesna predpostavka za obravnavo pritožbe zoper sodbo, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe, ker je evidentno, da tožena stranka v določenem roku sodne takse ni poravnala. V kolikor bi tožena stranka res izgubila potrdilo o plačilu, bi na banki ali pošti dobila dokazilo o plačilu, saj so ti podatki obdelani in shranjeni. Sodna taksa, ki jo je plačala 2.12.2009, pa je plačana absolutno prepozno. Ker je bila tožena stranka opozorjena na posledice neplačila oz. prepoznega plačila sodne takse in ker ni prava neuka stranka (ima pooblaščenca), je skrbnost pravočasnega plačila še tako večja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in v izpodbijanem sklepu tudi obrazložilo, da tožena stranka 15.10.2009 ob vložitvi pritožbe zoper sodbo z dne 10.9.2009 ni plačala sodne takse za pritožbo. Sodišče ji je zato 20.10.2009 vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 147,78 EUR z opozorilom, da bo v skladu s III. odst. 105. a čl. ZPP štelo, da je pritožbo umaknila, če v danem roku sodne takse ne bo plačala. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je pritožba z dne 15.10.2009 umaknjena, saj je pravilno, glede na podatke v spisu, po opravljenih ustreznih poizvedbah o plačilih na prehodni podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, ugotovilo, da tožena stranka v roku 15 dni, ki ga je sodišče prve stopnje določilo v plačilnem nalogu in ki je iztekel 4.11.2009, sodne takse za pritožbo ni plačala, prav tako pa tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Ne držijo pritožbene navedbe, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala v znesku 147,78 EUR po prejemu plačilnega naloga, saj bi bilo ob pravilnem nakazilu na navedeni račun to zavedeno in izkazano ob preverbi sodišča, opravljeni kar trikrat (ob izdaji izpodbijanega sklepa, po prejemu pritožbe 8.12.2009 in pred odločanjem o tej pritožbi). Morebitne napake pri nakazilu, zaradi česar priliv ni prispel na prehodni račun sodišča, kar dopušča pritožnik, pa so lahko le v njegovo breme, saj je pravilno izvršeno plačilo le tisto, ki je vplačano pravočasno na prehodni račun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča (6. čl. ZST-1). Plačilo sodne takse ob vložitvi predmetne pritožbe pa je glede na že zgoraj obrazloženo, kdaj se je iztekel rok za plačilo sodne takse za pritožbo, prepozno in ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno na podlagi določbe III. odst. 105 a čl. ZPP odločilo, da se pritožba tožene stranke z dne 15.10.2009 šteje za umaknjeno.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP).

Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k rešitvi pritožbe, zaradi česar stroški niso bili potrebni in jih mora sama kriti (I. odst. 165. čl. v zv. s I. odst. 155. čl. ZPP).