Jedro

Le zato, ker je pri zaslišanju prič sodeloval tolmač za srbski jezik, čeprav obsojenčev zagovornik meni, da bi moral sodelovati tolmač za albanski jezik, ne pomenijo izpovedbe navedenih prič nedovoljen dokaz. Načelo namreč je, da se stranke oziroma drugi subjekti v postopku seznanijo z vsebino procesnih dejanj v jeziku, ki ga poznajo, če to ni jezik, v katerem teče postopek.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. P.G. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obs. P.G. se oprosti povrnitve stroškov iz 6. točke 2. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Obs. P.G. je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 21.12.1998 spoznan za krivega kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ in obsojen na 3 mesece zapora ter po 40. členu KZ na stransko kazen izgona tujca iz države za dobo 2 let. V izrečeno kazen mu je bil vštet pripor od 28.11.1998. Po 1. odstavku 96. člena KZ je bil obsojencu izrečen varnostni ukrep odvzema osebnega avtomobila, po 1. odstavku 95. člena v zvezi s 1. odstavkom 96. člena KZ pa mu je bila odvzeta premoženjska korist v znesku 1.800 DEM. Na podlagi 4. odstavka 95. člena ZKP je sodišče obsojenca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 92. člena ZKP. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 17.3.1999 pritožbo zagovornika obs. P.G. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka.

Zagovornik obs. P.G., ki je do pravnomočnosti sodbe zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je dne 31.5.1999 na podlagi pooblastila obsojenca vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in odloči v smislu 1. odstavka 426. člena ZKP.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije K.U.-K. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2. odstavka 426. člena ZKP, navaja, da zagovornik obsojenca neutemeljeno očita sodišču prve in druge stopnje, da bi morale biti priče zaslišane s pomočjo tolmača za albanski jezik in da ni utemeljen očitek, da sta bila zato, ker so bile priče zaslišane s pomočjo tolmača za srbski jezik, kršena ZKP in Ustava Republike Slovenije. Pravilno je sodišče na glavni obravnavi tudi sklenilo, da prič, ker gre za nedosegljive osebe, ne bo zaslišalo in je pravilno oprlo sodbo na njihove izpovedbe, ki so jih priče podale med preiskovalnimi dejanji. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva zagovornika obs. P.G. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Le zato, ker je pri zaslišanju prič R.H., E.H., S.H. in S.D. sodeloval tolmač za srbski jezik, čeprav zagovornik obsojenca meni, da bi moral sodelovati tolmač za albanski jezik, ni mogoče pritrditi stališču zagovornika obsojenca, da pomenijo izpovedbe navedenih prič nedovoljen dokaz. Tudi v kazenskem postopku velja načelo, da se stranke oziroma drugi subjekti v postopku seznanijo z vsebino procesnih dejanj v jeziku, katerega poznajo, če to ni jezik, v katerem teče postopek. Iz zapisnikov o zaslišanjih navedenih prič je razvidno, da je bil pri njihovem zaslišanju navzoč tolmač za srbski jezik ter da so priče srbski jezik razumele, pri čemer niti zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti ne trdi, da naj priče srbskega jezika ne bi razumele.

Tudi ni mogoče pritrditi stališču zagovornika obsojenca, da je sodišče s tem, ko je zavrnilo njegov predlog za naposredno zaslišanje prič na glavni obravnavi, ravnalo v nasprotju z določilom 29. člena Ustave Republike Slovenije. V zvezi s tem je potrebno pripomniti, da so bili zapisniki o zaslišanju prič, kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 21.12.1998, prebrani s soglasjem strank. Po določilu 2. odstavka 340. člena ZKP pa sme senat, v postopku pred okrajnim sodiščem pa sodnik, s soglasjem strank prebrati zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče tudi v primeru, če priča ni navzoča, ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo. Res je sicer zagovornik obsojenca potem, ko so bili prebrani zapisniki o zaslišanju prič, predlagal njihovo zaslišanje na glavni obravnavi, tak predlog pa je sodišče utemeljeno v skladu z določilom 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP zavrnilo.

Zagovornik obs. P.G., kot je že uvodoma navedeno, uveljavlja tudi razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Le domnevati je mogoče, da naj bi bila ta kršitev podana zato, ker je "še vedno nedokazan in še vedno na nivoju domneve eden izmed bistvenih elementov obsojencu očitanega kaznivega dejanja, in sicer koristoljubnost". S takimi navedbami zagovornik obsojenca uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati. Sicer pa je v razlogih pravnomočne sodbe podrobno pojasnjena ugotovitev sodišča, da je obsojenec iz koristoljubnosti, in sicer za skupno 1.800 DEM spravil štiri osebe preko hrvaško-slovenske meje v Republiko Slovenijo ter da je te osebe skušal spraviti tudi preko slovensko-italijanske meje v Republiko Italijo.

Kršitve zakona, na katere se sklicuje zagovornik obs. P.G. v zahtevi za varstvo zakonitosti, niso podane. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji a določilu 98.a člena v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP.