15. 12. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 433/2001 z dne 15. 5. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Črnomlju št. N 39/90 z dne 10. 10. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje razdružilo solastno premoženje, katerega solastnice so predlagateljice in ustavna pritožnica (v nepravdnem postopku nasprotna udeleženka) vsaka do 1/4, tako, da je vsaka izmed njih prejela ustrezni del v naravi v izključno last. Pritožnica je na račun vrednosti svojega solastninskega deleža v naravi prejela več, kot bi bila sicer upravičena, zato ji je sodišče naložilo, da eni od predlagateljic plača znesek v višini 443.906,30 SIT v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa. Pritožnica se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Sodišču očita, da svoje odločitve ni utemeljilo s potrebnimi argumenti. Zatrjuje, da je sodišče vse njene zahteve za pravilen popis zapuščine zavrnilo s pavšalno ugotovitvijo, da je glede popisa zapuščine izključno "zavezano" samo s predlogom ostalih dedinj. Vse njene zahteve, naj se fizična delitev zapuščine opravi tako, da s tem ne bo prizadet njen solastninski delež, naj bi bile neuspešne. Nasprotno pa naj bi sodišče upoštevalo vse, kar so navajale ostale dedinje.

Pritožnica meni, da so ji bile s tem kršene pravice iz 22., 23. in 33. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnica utemeljuje ustavno pritožbo, kršitve človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar jih z ničimer ne izkaže. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v njeno korist, še ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Tudi kršitve ustavnih procesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 23. člen Ustave, ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna. Za kršitev pravice iz 22. člena Ustave bi sicer lahko šlo, če bi bilo v izpodbijanih sklepih zavzeto pravno stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno, česar pa Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč stališče, na katero sta oprli svojo odločitev, dovolj izčrpno obrazložili in ga utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Višje sodišče je tudi pojasnilo, da v tej zadevi ne gre za določitev obsega zapuščine niti za določitev dednih deležev, pač pa za fizično delitev nepremičnin, pri katerih je v zemljiški knjigi vknjižena solastninska pravica na predlagateljice in nasprotno udeleženko, pri vsaki do 1/4, in da v postopku pred sodiščem prve stopnje velikost solastninskih deležev na nepremičninah, ki so predmet delitve, ni bila sporna. Zgolj pritožničin subjektivni občutek krivice, ki izhaja iz nezadovoljstva z odločitvijo sodišča, pa ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena katera izmed človekovih pravic.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger