Jedro

Ker stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, ki je bil ob njeni vložitvi v osebnem stečaju, pritožba ni dovoljena, saj v tem delu ni imel procesne sposobnosti.

Dedni dogovor je sodna poravnana, zato ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pod I. točko izreka ugotovilo obseg zapuščine. V II. točki izreka je razglasilo za oporočne dediče vdovo A. A. Pod III. točko izreka pa je ugotovilo, da je nujni dedič zapustnikov sin B. B. in da je bil za 1/6 zapuščine oziroma glede nujnega deleža sklenjen dedni dogovor, kar je zanj sklenila stečajna upraviteljica C. C. Pod IV. točko izreka je ugotovilo, kdo so volilojemniki, ki vsak prejme 5 zlatnikov.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dedič B. B. iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožuje se glede obsega zapuščine, ker je treba pri nujnem deležu upoštevati, da je predmet zapuščine tudi vložek, kar je on vložil v renoviranje stanovanja in sicer 50.000,00 EUR, kar izhaja iz popisa del in gradbene knjige za P. cesto. V zapuščino spadajo tudi vse slike in starinsko pohištvo, ki ga je pokojni podedoval po D. D. Sicer pa je nepravilno ugotovljeno, da je A. A. nakazala 15.000,00 EUR stečajni upraviteljici, saj je njegov stečaj zaključen in zato zahteva izplačilo nujnega deleža. 3. Na vročeno pritožbo sta odgovorili dedinji A. A. in E. E. in predlagata zavrženje pritožbe. Dedič je v osebnem stečaju, ima omejeno poslovno sposobnost in ne more samo stalno opravljati procesnih dejanj, kamor sodi tudi pritožba. Določba 383. člena ZFPPIPP določa omejitev poslovne sposobnosti, kakor tudi drugi odstavek 245. člena. Stečajni upravitelj lahko razpolaga kot zakoniti zastopnik dediča s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Kar podeduje spada v stečajno maso. Dedič je še vedno v postopku stečaja, njegova terjatev pa izvira iz obdobja pred odpustom obveznosti v postopku osebnega stečaja, saj je nastala z zapustnikovo smrtjo. Tudi po 78. členu ZPP pritožba ni dopustna, saj dedič ni poslovno sposoben. Sicer pa sta se stečajna upraviteljica in dedinji odpovedali pritožbi proti dednemu dogovoru o izplačilu nujnega deleža. Neresnične so navedbe glede njegovega vložka v adaptacijo stanovanja. To sta izvedla dedinja in F. F. v letih 1983 do 1990, ko sta najela več kreditov. Poleg tega je bil dedič ves čas zadolžen, sposojal si je denar, tudi od zapustnika. Zato je tudi v osebnem stečaju. Ne držijo pa navedbe glede slik in opreme, saj ne gre za vrednejše premičnine in gre za predmete, ki gredo dedinji po 33. členu ZD in se ne upoštevajo pri izračunu nujnega deleža. Prilagajo zadolžnico z dne 28. 9. 1989. 4. Na vročeno pritožbo je odgovorila tudi stečajna upraviteljica. Ne drži, da je postopek osebnega stečaja proti pritožniku končan (St 000). Še vedno je omejeno opravilno sposoben in nima aktivne legitimacije glede postopkov, ki potekajo v zvezi s premoženjem, ki je del stečajne mase. Ves dedni delež je pridobil ob zapustnikovi smrti, to je 5. 9. 2016. Stečajna upraviteljica pa je dolžna to premoženje unovčiti tudi po tem, ko je nad dolžnikom že izdan sklep o odpustu dolga. V postopku osebnega stečaja končna razdelitev še ni bila opravljena. Sklep o odpustu dolga je bil izdan 25. 10. 2017, pravnomočen je postal 10. 11. 2017. Na naroku 30. 3. 2017 na zapuščinski obravnavi je bil prisoten B. B., ko je sodišče ugotovilo obseg premoženja, ki sodi v zapuščino. Takrat ni navajal drugačnega obsega zapuščine. V pritožbi pa ni povedal, zakaj ni predložil tega prej in ne predloži dokazov. Stečajna upraviteljica je sklenila dedni dogovor o obsegu premoženja glede na ugotovitve na naroku 30. 3. 2017. To je bilo izpolnjeno in A. A. je vplačala 15.000,00 EUR. Če se bo ugotovilo naknadno, da spada v zapuščino še drugo premoženje, je nujni delež prav tako del stečajne mase in o tem dedni dogovor še ni bil sklenjen. Tudi po obdobju odpusta obveznosti lahko vsak upnik predlaga začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem. Tako bi po 411. členu ZFPPIPP predlagal, da se sklep o odpustu obveznosti razveljavi in teče nov stečajni postopek glede tega premoženja.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Kot pravilno opozarja stečajna upraviteljica, stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti. S tem nima tudi procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajna upraviteljica. Kot je pravilno opozorila stečajna upraviteljica v odgovoru na pritožbo, je v trenutku vložitve pritožbe, to je 22. 12. 2017, stečajni postopek še tekel. Sklep o končanju postopkov osebnega stečaja opr. št. St 000 proti B. B., je bil izdan 17. 7. 2018 in s tem sklepom je bila stečajna upraviteljica razrešena. Ker torej stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, pritožba ni dovoljena, saj ni imel v tem delu procesne sposobnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavreči (352. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopanje in zakoniti zastopnik (prvi odstavek 178. člena ZPP). Sodišče na procesno sposobnost pazi po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).

7. Pritožniku je treba tudi pojasniti, da v delu pritožbe, s katerim smiselno izpodbija dedni dogovor, katerega je stečajna upraviteljica sklenila z oporočno dedinjo, tudi ni dovoljen. Sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotno zapisalo v pravnem pouku, da je proti dednemu dogovoru sicer možna pritožba, vendar, da sta se stranki tej pravici odpovedali. Dedni dogovor je sodna poravnana, sklenjena na obravnavi in sodna poravnava se ne izpodbija s pritožbo1. Sodna poravnava je pogodba, ki ji zakon daje moč izvršilnega naslova in torej ni sodna odločba, katero se izpodbija s pritožbo (206. člen ZPP in 309. člen ZPP). V tem delu pritožnik ne bi mogel vložiti pritožbe, pa čeprav bi imel procesno sposobnost. 8. Glede na odgovore stečajne upraviteljice na pritožbo o tem, da je sklenila dedni dogovor glede obsega zapuščine, ki je bila uveljavljena na obravnavi 30. 3. 2017, pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se dedni dogovor nanaša na tisti del premoženja, ki je bil predmet dednega dogovora. Nenazadnje se iz 1. točke sklepa o dedovanju vidi, kaj je sodišče prve stopnje upoštevalo kot zapuščino. Vse ostalo, kar uveljavlja pritožnik, pa bo lahko pritožnik, ko bo imel procesno sposobnost ali po stečajni upraviteljici, z ustrezno vlogo zahteval kot del zapuščine o katerem sodišče še ni odločilo oziroma uveljavljal nujni delež na tem delu, če takšno premoženje obstaja in sodi v zapuščino.

9. Izrek o stroških temelji na določbi 174. člena ZD. Vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.

1 Primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 215/2013.