Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi toženca v roku 24-ih ur vzpostavila prejšnje posestno stanje tako, da pri K. K., d.d., izposlujeta ponoven priklop vode na odjemno mesto 19539 za stanovanjsko hišo na naslovu S., ki stoji na parc. št. 275/3 k.o. x ter krijeta stroške ponovnega priklopa vode, v bodoče pa naj se jima prepove, da posegata v tožnikovo neposredno posest nepremičnine na omenjenem naslovu.
2. Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni kot verjetnega izkazal zatrjevanega motilnega ravnanja tožencev. Iz listine K. K. z dne 11.5.2012 izhaja, da ta vso pošto naslavlja na naslov lastnika, t.j. drugotoženke. Navaja, da sta ga toženca motila v njegovi mirni posesti in ga še vedno motita, zato upravičeno zahteva, da toženca z motenjem prenehata in vzpostavita prejšnje stanje. Če bo drugostopenjsko sodišče sledilo stališčem prvostopenjskega sodišča, da tožnik od tožencev ne more zahtevati, da krijeta stroške ponovnega priklopa, bo to pomenilo, da bo tožnik premoženjsko oškodovan v posledici ravnanja tožencev, ki za svoje motilno ravnanje ne bosta odgovarjala. Toženca pa z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik sploh ni izkazal nastajanja težko nadomestljive škode.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnik zahteva od sodišča izdajo t.i. ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, ki jo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen že prvi pogoj oziroma verjetna izkazanost njegove terjatve do tožencev.
5. Vsebina tožnikove terjatve je v zahtevi po posestnem varstvu. Posestno varstvo ima tisti, ki izkaže dejansko oblast nad stvarjo oziroma posest, da je bila ta motena, da je bila tožena stranka tista, ki je motila posest, da njeno dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in da je to dejanje samovoljno in protipravno (33. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Toženca naj bi tožnika motila pri uporabi nepremičnine s povzročitvijo odklopa vode s tem, ko naj bi upravljalcu vodovoda sporočila spremembo naslova, zaradi česar računi za vodo niso več prihajali na tožnikov naslov. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevanega motilnega dejanja tožencev ni verjetno izkazal, saj iz samih računov izhaja, da so bili pošiljani na naslov S., vse od 1.12.2008 dalje. Tožnik tako ni izkazal stvarne ligitimacije obeh tožencev v posestnem sporu. Predlog za izdajo začasne odredbe je zato neutemeljen že zaradi pomanjkanja navedenega pogoja za njeno izdajo.
6. Tožnikovo pritožbo je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).