16. 2. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe javnega podjetja Energetika Ljubljana, d. o. o., Ljubljana, ki ga zastopata Jožica Češnovar, odvetnica v Ljubljani, in Valentin Bajuk, odvetnik v Ljubljani, na seji 16. februarja 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega, četrtega in šestega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 112. člena Zakona o varstvu okolja ter ustavnosti in zakonitosti 4. točke prvega odstavka 11. člena, 15., 16. in 17. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 43/05, 58/05, 87/05, 20/06, 78/08 in 39/10) se zavrne.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 39/2015 z dne 18. 1. 2017 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 301/2014 z dne 2. 12. 2014 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pri pritožniku je bil izveden inšpekcijski postopek glede pravilnega izvajanja trošarinskih in carinskih predpisov s področja okoljskih dajatev v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2010. Carinska uprava Republike Slovenije, Carinski urad Maribor, je ugotovil, da pritožnik v času od 1. 1. 2007 do 29. 1. 2007 ni izpolnjeval pogojev za oprostitev plačila okoljske dajatve. Z odločbo mu je naložil plačilo premalo plačane okoljske dajatve. Ministrstvo za finance je zavrnilo pritožbo. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo.

2.Pritožnik zatrjuje, da je Vrhovno sodišče kršilo drugi odstavek 14. člena ter 22. in 33. člen Ustave. Izpodbijane odločitve naj bi temeljile na protiustavnem 112. členu Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) ter protiustavnih in nezakonitih določbah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljevanju Uredba). Pritožnik meni, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na vse bistvene očitke v reviziji, predvsem pa se ni opredelilo do očitkov o protiustavnosti in nezakonitosti Uredbe. Vrhovno sodišče naj bi z zavrnitvijo revizije kršilo tudi 33. člen Ustave. Pritožnik meni, da je posledica zamude prekluzivnega roka za podaljšanje dovoljenja za oproščenega proizvajalca, ki po mnenju pritožnika ni imela vsebinskega pomena in je bila zgolj administrativna ovira, nesorazmerna z vidika višine dajatve, ki jo mora plačati. Drugi odstavek 14. člena Ustave naj bi Vrhovno sodišče kršilo, ker naj bi pritožnika z razlago 26. člena kasneje veljavne Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 47/13 in 22/16) postavilo v slabši položaj.

3.Pritožnik je hkrati vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 112. člena ter drugega, četrtega in šestega odstavka 113. člena ZVO-1 ter ustavnosti in zakonitosti 4. točke prvega odstavka 11. člena, 15., 16. in 17. člena Uredbe. Zatrjuje, da je ZVO-1 v neskladju z 2. in 147. členom Ustave. Meni, da je 112. člen ZVO-1 pomanjkljiv, ker premalo podrobno ureja posamične elemente obdavčitve. Izpodbijane določbe 113. člena ZVO-1 naj bi bile v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Uredba naj bi bila v neskladju s 153. členom Ustave, ker naj bi določala pogoje za oprostitev plačila okoljske dajatve v nasprotju z zakonom.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijane določbe ZVO-1 in Uredbe ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) in št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnikov pravni interes temelji na vloženi ustavni pritožbi. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo mora pobudnik očitke o protiustavnosti zakonske ureditve po vsebini izčrpati v predhodnih sodnih postopkih. Pobudnik je v pravnih sredstvih (odgovor na tožbo in revizija) zatrjeval protiustavnost 112. člena ZVO-1 in 4. točke prvega odstavka 11. člena, 15., 16. in 17. člena Uredbe, ni pa zatrjeval protiustavnosti drugega, četrtega in šestega odstavka 113. člena ZVO-1. Zato ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti teh določb. Ustavno sodišče je njegovo pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

6.Uredba ne velja več. Po prvem odstavku 47. člena ZUstS v primeru, če se s pobudo izpodbija predpis, ki v času vložitve pobude ne velja več, niso pa bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti. Ker so bile v sodnih odločbah, ki jih pritožnik izpodbija z ustavno pritožbo, uporabljene 4. točka prvega odstavka 11. člena ter 15., 16. in 17. člen Uredbe, gre v obravnavani zadevi za tak primer. Zato pobudnik izkazuje pravovarstveno potrebo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb Uredbe.

7.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 112. člena ZVO-1 ter ustavnosti in zakonitosti 4. točka prvega odstavka 11. člena ter 15., 16. in 17. člena Uredbe ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

8.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik