Jedro

V skladu s 1. odstavkom 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev pa se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

Pravilno pa pritožnik izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dedovanje omejilo do (celotne) višine vrednosti prejete socialne pomoči v obliki doplačila stroškov domske oskrbe, zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določila 1. odstavka 54.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), saj le-to določa, da se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.

Naziranje pritožnika, da mu del zapuščine pripada že iz naslova povračila stroškov, ki jih je poravnal po smrti zapustnice, je pravno zmotno. Pogrebni stroški in po smrti zapustnice plačani stroški domske oskrbe predstavljajo dolgove zapuščine, ki so nastali po zapustničini smrti in za njih odgovarjajo zapustnikovi dediči. O njih sodišče ne odloča v zapuščinskem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 3. odstavku točke I. izreka spremeni tako, da sedaj pravilno glasi: ″Sodišče je na podlagi 1. odstavka 128. člena ZD dedovanje po zapustnici omejilo do višine 2/3 prejetih sredstev socialne pomoči v obliki stroškov domske oskrbe, t.j. v višini 48.879,01 EUR in ker ta vrednost, ki jo je za zapustnico dajala Občina ..., presega vrednost zapustničinega premoženja, omejitev dedovanja obsega njeno celotno premoženje.″

II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se v preostalem še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I. izreka ugotovilo, da premoženje, ki ga je imela zapustnica ob smrti obsega denarna sredstva na računu pri ... banki d.d. št. 051007042259822 v višini 1.640,696 EUR; ter neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ v višini 65,06 EUR, nadalje da je Občina ... predlagala omejitev dedovanja po 128. členu ZD v višini 73.318,51 EUR za doplačilo stroškov domske oskrbe v obdobju od 6. 9. 2007 do 8. 3. 2020 v Domu starejših ..., ter še, da je na podlagi 128. člena ZD dedovanje po zapustnici omejilo do višine vrednosti prejete socialne pomoči v obliki doplačila stroškov domske oskrbe in da, ker vrednost socialne pomoči, ki jo je zapustnici dajala Občina ... presega vrednost zapustničinega premoženja, omejitev dedovanja obsega njeno celotno premoženje, pod točko II. izreka je sklenilo, da je celotno zapustničino premoženje last dajalke pomoči Občine ..., ki se ji celotno zapustničino premoženje izroči, pod točko III. izreka pa je po pravnomočnosti tega sklepa še odredilo, da je z denarnimi sredstvi na računu pri ... banki d.d. in z neizplačanimi pokojninskim prejemkom pri ZPIZ v celoti upravičena razpolagati Občina ... .

2. Zoper ta sklep se je pritožil A. P. kot zakoniti dedič po pokojni sestri zapustnici M. P. (v nadaljevanju: pritožnik), ki sklep izpodbija v celoti iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi najprej na kratko povzame vsebino odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, citira določila 162., 165. in 206. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), nato pa sodišču prve stopnje očita, da je s tem, ko v postopku ni ugotovilo kdo so pokojnikovi dediči, očitno kršilo materialni predpis in posledično napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ga kot brata pokojnice in s tem zakonitega dediča ni pritegnilo v zapuščinski postopek, pri tem pa se sklicuje še na 10. člen ZD. Nadalje sodišču prve stopnje še očita, da iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi preverjalo obstoj oporoke. V zvezi s sklicevanjem sodišča prve stopnje na 128. člen ZD pa meni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj ne gre za zapuščino brez dedičev, zato bo po njegovem mnenju moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotoviti, kdo so pokojničini dediči, nato pa ob upoštevanju 54a. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) omejiti dedovanje do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnica prejela iz naslova oprostitve plačila socialnovarstvene storitve, nikakor pa ne do celote višine prejete pomoči. Prepričan je, da ga moralo kot brata pokojne M. P. razglasiti za dediča, nadalje pa tudi odločiti o višini zapuščine, ki mu pripada že iz naslova povračila stroškov, ki jih je poravnal za pokojno sestro. Gre za stroške pogreba v višini 1.331,94 EUR, žalnega venca v višini 140,00 EUR, sedmine v Gostilni ... v višini 203,10 EUR, napisa na nagrobni kamen v višini185,44 EUR, domske oskrbe v višini 55,60 EUR in domske oskrbe v višini 168,11 EUR, za katere tudi prilaga dokazila. Sklepno tako pritožnik predlaga, da ga sodišče razglasi za dediča zapuščine po pokojni M. P. v višini, ki bo ostala v zapuščinski masi po omejitvi dedovanja do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je njegova pokojna sestra prejela iz naslova oprostitve plačila socialnovarstvene storitve.

3. Ostali zakoniti dediči zapustnice in Občina ... na pritožbo pritožnika niso odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru uveljavljenih pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju; ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD).

6. Pritožniku je najprej pojasniti, da izpodbijani sklep predstavlja sklep o omejitvi dedovanja iz 128. člena ZD in ne sklepa o dedovanju iz 214. člena ZD z vsemi obveznimi sestavinami.

7. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa v tem zapuščinskem postopku na podlagi prejete smrtovnice med drugim ugotavljalo tudi kdo so pokojničini dediči1, kar se dejansko odraža tudi v dejstvu, da je izpodbijani sklep vročalo vsem njenim zakonitim dedičem v skladu s podatki v smrtovnici, tudi pritožniku, zato so neutemeljeni očitki pritožnika, da ga sodišče prve stopnje ni pritegnilo v zapuščinski postopek in da v tem postopku ni uporabilo določila 162. člena ZD, ki določa, da v zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam, in določila 1. odstavka 165. člena ZD, ki določa, da mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo.

8. Ker je izpodbijani sklep vročalo tudi pritožniku kot bratu pokojnice in s tem posledično njenemu zakonitemu dediču, je povsem očitno, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi 10. člen ZD, ki določa, da na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci, da le-ti dedujejo po dednih redih, ter da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda, zato so tudi pritožnikovi očitki o neuporabi tega določila ZD neutemeljeni.

9. Pritožnik v pritožbi niti ne trdi, da bi zapustnica napisala oporoko, ugotovitev (ne)obstoja oporoke pa za odločitev o omejitvi dedovanja po 128. členu ZD tudi ni pravno relevantno dejstvo, zato pritožnik ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče preverjalo obstoj oporoke. Ob tem pa je le še dodati, da iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo tega sklepa opravilo tudi poizvedbe o obstoju oporoke2. 10. Čeprav sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, kateri odstavek 128. člena ZD je pri svoji odločitvi uporabilo, pa je iz njegovega siceršnjega postopanja razvidno, da je svojo odločitev sprejelo na podlagi 1. odstavka 128. člena ZD in ne na podlagi 2. odstavka 128. člena ZD, ki ureja situacijo omejitve dedovanja v primeru zapuščine brez dedičev, zato mu pritožnik neutemeljeno očita zmotno uporabo 2. odstavka 128. člena ZD, namesto 1. odstavka istega zakonskega določila.

11. Ker v tem konkretnem primeru povsem očitno ne gre za primer, ko se ne bi vedelo, ali je kaj dedičev, saj se je sodišče prve stopnje, kot je bilo predhodno že obrazloženo, o njihovem obstoju seznanilo, so pravno nepomembne pritožbene navedbe pritožnika, v katerih se sklicuje na določila 206. člena ZD, ki ureja postopek vabljena na zapuščinsko obravnavo v primeru, ko dediči sodišču niso znani.

12. V skladu s 1. odstavkom 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev pa se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

13. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zapustnica prejemnica socialne pomoči v obliki doplačila stroškov domske oskrbe, ki jo je zanjo plačevala Občina ... v obdobju od 6. 9. 2007 do 8. 3. 2020, in da je vrednost te pomoči občine znašala 73.318,51 EUR.

14. Pravilno pa pritožnik izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dedovanje omejilo do (celotne) višine vrednosti prejete socialne pomoči v obliki doplačila stroškov domske oskrbe, zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določila 1. odstavka 54.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), saj le-to določa, da se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, zato je bilo v tem delu delno utemeljeni pritožbi pritožnika v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v 3. odstavku točke I. izreka izpodbijanega sklepa spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, t.j. omejiti dedovanje le do višine 2/3 prejetih sredstev, t.j. do višine 48.879,01 EUR, kolikor znaša 2/3 od 73.318,51 EUR izplačanih sredstev Občine ... iz naslova doplačila domske oskrbe.

15. V obravnavanem primeru je tako višina izplačanih sredstev iz naslova socialne pomoči, ki je predmet omejitve dedovanja, povsem očitno občutno presegala vrednost zapuščine, kar pomeni, da je na podlagi omejitve dedovanja iz 1. odstavka 128. člena ZD celotna zapuščina postala last Občine ..., v skladu s 3. odstavkom 128. člena ZD pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno tudi odločilo, da se to premoženje, ki postane njena lastnina, občini tudi izroči in da lahko s tem premoženjem le-ta po pravnomočnosti tega sklepa tudi razpolaga.

16. Nasprotno naziranje pritožnika, da mu del zapuščine pripada že iz naslova povračila stroškov, ki jih je poravnal po smrti zapustnice, je namreč pravno zmotno. Pogrebni stroški in po smrti zapustnice plačani stroški domske oskrbe predstavljajo dolgove zapuščine, ki so nastali po zapustničini smrti in za njih odgovarjajo zapustnikovi dediči. O njih sodišče ne odloča v zapuščinskem postopku. Upnik (kdor je te stroške plačal) jih skladno s 142. členom ZD lahko uveljavlja od dedičev v pravdnem postopku, pri čemer dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. V obravnavanem primeru pa zaradi omejitve dedovanja ni več zapuščine, Občina ... kot izplačevalec socialne pomoči, zaradi katere je prišlo do omejitve dedovanja, pa ni zapustničin dedič.

17. Ker terjatev, ki jo uveljavlja pritožnik, ni predmet odločanja v zapuščinskem postopku, s pritožbenimi navedbami, s katerimi se zavzema za obravnavanje te svoje terjatve v zapuščinskem postopku, pritožnik ne more uspeti.

18. Terjatev do zapuščine tako nima prednosti pred zahtevkom občine, uveljavljenim na podlagi 128. člena ZD. Ker se po 1. odstavku 128. člena ZD dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč po predpisih o socialnem varstvu, omeji do višine, določene z zakonom, to premoženje ni predmet dedovanja, ampak na podlagi zakona pripade občini (oziroma državi). Takšni omejitvi dedovanja se dediči v skladu s 4. odstavkom 128. člena ZD sicer lahko izognejo, vendar le v primeru, če se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Da bi bil pripravljen prevzeti obveznost povračila vrednosti dane pomoči, do katere je omejeno dedovanje, pa pritožnik v pritožbi ni navajal. 19. Ker v preostalem delu pritožba pritožnika ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in v preostalem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je sodišče prve stopnje v preostalem delu na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo določbe materialnega prava, prav tako pa tudi ni zagrešilo uradno upoštevnih procesnih kršitev.

20. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. 1 Kdo so dediči zapustnice, tako izhaja že iz same smrtovnice (l. št. 1-3 spisa). 2 Primerjaj uradni zaznamek z dne 10. 6. 2020 na l. št. 12 spisa.