Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, da je pojasnila dolžnost v smislu 20. člena ZPacP izvedena ustno in pisno ali zadošča že ustno izvedena pojasnilna dolžnost, - ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg povezan z večjim tveganjem, da je privolitev podana pisno (na privolitvenem obrazcu).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: − ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, da je pojasnila dolžnost v smislu 20. člena Zakona o pacientovih pravicah izvedena ustno in pisno ali zadošča že ustno izvedena pojasnilna dolžnost; − ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg povezan z večjim tveganjem, da je privolitev podana pisno (na privolitvenem obrazcu).

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine in plačilo rente v celoti zavrnilo, ker je presodilo, da pri zdravljenju tožnice ni prišlo do medicinske napake, ampak do zapleta, pojasnila dolžnost pa je bila pravilno opravljena.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, da je pojasnila dolžnost v smislu 20. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) izvedena ustno in pisno ali zadošča že ustno izvedena pojasnilna dolžnost; 2) ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, da je privolitev podana pisno (na privolitvenem obrazcu); 3) ali je sodišče zagrešilo kršitev 7., 347. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s tem, ko je v konkretnem primeru ugotavljalo, ali bi pisna oblika pojasnilne dolžnosti pri tožnici zadostila standardu pravilne in popolne ozaveščenosti; 4) ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena Ustave s tem, ko se ni opredelilo do očitka o protispisnosti glede vsebine tožničine izpovedbe ter do očitka o tožničinih posebnih kognitivnih in duševnih motnjah, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju njene izpovedbe; 5) ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je zapisalo, da je imel izvedenec za zaključek, da do paraplegije ni prišlo zaradi poškodbe hrbtenjače med samo operacijo, oporo v medicinski dokumentaciji, ki jo je pogledal, vključno z izvidom kontrole MRI, opravljene po operaciji, 6) ali je sodišče zagrešilo kršitev 254. člena ZPP in 22. člena Ustave s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za imenovanje novega izvedenca - nevrokirurga in imenovanje izvedenca radiologa.

4. Tožnica predlog utemeljuje s tem, da je šlo za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, zato bi pojasnilna dolžnost morala biti opravljena ustno in pisno, privolitev za poseg pa bi tožnica morala dati pisno na predpisanem obrazcu ali ustno, ob prisotnosti dveh polnoletnih prič. Stališče pravnomočne sodbe, da je pri izvedbi pojasnilne dolžnosti pomembno le, da je opravljen zaupni pogovor med zdravnikom in pacientom, je v nasprotju z drugim odstavkom 20. člena ZPacP in namenom te določbe. Tretje vprašanje utemeljuje s tem, da je višje sodišče samo ugotovilo, da pisna oblika pojasnilne dolžnosti pri tožnici ne bi zadostila standardu pravilne in popolne obveščenosti, s čimer je preseglo trditveno podlago pravdnih strank. V zvezi s četrtim vprašanjem poudarja, da ji sodišče, ob upoštevanju njene miselne sposobnosti, ne bi smelo očitati neverodostojnosti. Če bi bila tožničina izpovedba ocenjena za verodostojno, bi nastopila spoznavna kriza, v kateri bi sodišče moralo odločiti v njeno korist. Iz izpovedbe izvedenca je izhajalo, da MRI slike ni videl, za njeno tolmačenje pa tudi ni pristojen, zato bi bilo treba postaviti novega izvedenca nevrokirurga in imenovati izvedenca radiologa.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.