11. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. 6. 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 174/2000 z dne 20. 6. 2000 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 54/99 z dne 30. 11. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je na zahtevo upnika ugotovilo, da sta ustavni pritožnik in njegova žena kot prvo in drugo tožena v pravdi za ugotovitev deleža na skupnem premoženju zakoncev solastnika nepremičnine na parcelni številki 2243 in 2244. Višji tožbeni zahtevek, da se tako ugotovljeni delež na nepremičnem skupnem premoženju zakoncev vknjiži v zemljiško knjigo, je sodišče zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek nasproti tretjetoženi stranki (B., d. d., Z.), ker je menilo, da ta ne more biti stranka v postopku, kjer se odloča o deležu zakoncev na skupnem premoženju. Pritožba prvo in drugotožene stranke je bila iz istih razlogov zavrnjena kot neutemeljena. Ustavni pritožnik meni, da sta izpodbijani sodbi nezakoniti. Navaja, da je sodišče njegovo zadevo obravnavalo prednostno, čeprav za to niso bili podani formalni pogoji. To naj bi imelo za posledico kršitev načela pravne in socialne države (2. člen Ustave) ter načela enakega varstva pravic (drugi odstavek 14. člena). Navaja tudi, da ni bil vabljen na glavno obravnavo, kar naj bi mu onemogočilo podati izjavo pred sodiščem. Vse to naj bi predstavljalo kršitev načela uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člena Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave).

2.Ustavno pritožbo je v imenu ustavnega pritožnika in njegove žene vložil C. C., odvetnik v Z., ki pa kljub pozivu Ustavnega sodišča ni predložil pooblastila. Pač pa je ustavni pritožnik v kasnejši vlogi vlogo odvetnika priznal za svojo.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sodbama in sklepom kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe in sklep ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), načela uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

4.Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanima sodbama in sklepu ni mogoče očitati. Ustavno sodišče tudi ugotavlja, da ne drži očitek pritožnika, da mu v postopku ni bila dana možnost izjave, saj iz spisa izhaja, da je odgovoril na navedbe v tožbi in da je imel možnost podati tudi izjavo na glavni obravnavi, na katero je bil v skladu s prvim odstavkom 137. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) vabljen po svojem odvetniku, ki se je obravnave, kot izhaja iz sodnega spisa, tudi udeležil. Glede na to je Ustavno sodišče ugotovilo, da pravica do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) ni bila kršena.

5.Ustavno sodišče v zvezi z ustavno pritožbo preverja le možno kršitev določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine, zato preizkus kršitve načela pravne in socialne države (2. člen Ustave), ki jo v ustavni pritožbi zatrjuje pritožnik, v tej odločbi ne pride v poštev.

6.Ker z izpodbijanima sodbama in sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) ter na podlagi prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam-Lukić