Z ugoditvijo pritožbi bi se vloga obravnavala kot tožba v upravnem sporu, v katerem bi bila pritožnica tožena stranka. Takšen izid zanjo ne pomeni pravne koristi oziroma izboljšanja njenega pravnega položaja, saj bi lahko z ugoditvijo pritožbi dosegla le sodno presojo pravilnosti in zakonitosti lastnega akta. Vrhovno sodišče je že poudarilo, da mora organ sam izhajati iz tega, da je njegov akt pravilen in zakonit, saj ga mora izdati na podlagi lastne strokovne in poglobljene presoje. Za sodno potrditev pravilnosti lastnega akta zato nima pravnega interesa.
Pritožba se zavrže.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo sodni postopek, začet z vlogo A. A. z dne 30. 10. 2025, naslovljeno "Zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe št. 1510-11/2025-NM/A z dne 13. 10. 2025 in posledic nične odločbe št. 15100-612435/2023/1 z dne 22. 11. 2023 - opozorilo pred nadaljnjimi pravnimi koraki", ki jo je sodišču prve stopnje z dopisom št. 1510-11/2025-NM/6 z dne 14. 11. 2025 odstopil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto, ter odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa razveljavi plačilni nalog za plačilo sodne takse. Presodilo je, da navedena vloga ni tožba v upravnem sporu, temveč zahteva za izrek ničnosti dveh upravnih odločb, o kateri mora odločiti upravni organ (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
2.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto (v nadaljevanju pritožnica), zoper navedeni sklep vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbene razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je Upravno sodišče zmotno presodilo, da navedena vloga z dne 30. 10. 2025 ni tožba v upravnem sporu, saj je A. A. z njo izpodbijal odločbo z dne 13. 10. 2025, s katero je pritožnica odločila o njegovem predlogu za izrek ničnosti. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje.
3.A. A. na pritožbo ni odgovoril.
4.Pritožba ni dovoljena.
5.Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporablja tudi v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, mora imeti pritožnik pravni interes za pritožbo; če ga nima, je pritožba nedovoljena. Pravni interes je podan, če bi ugoditev pritožbi pomenila za pritožnika določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma če bi si z ugoditvijo pritožbi lahko konkretno in neposredno izboljšal svoj pravni položaj. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, sodišče pa nanj pazi po uradni dolžnosti. Pri tem ni odločilno, ali bi bila pritožba utemeljena, temveč ali bi lahko pritožnik z odločitvijo pritožbenega sodišča dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja glede na odločitev sodišča prve stopnje, ki jo izpodbija.
6.Iz podatkov spisa izhaja, da je A. A. 29. 6. 2025 pri pritožnici vložil vlogo, s katero je po pozivu pritožnice uveljavljal ničnost odločbe št. 15100-612435/2023/1 z dne 22. 11. 2023 (v nadaljevanju: odločba z dne 22. 11. 2023), s katero je pritožnica odločila o njegovi vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Pritožnica je navedeno vlogo z odločbo št. 1510-11/2025-NM/A z dne 13. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločba z dne 13. 10. 2025) zavrnila. A. A. je nato 30. 10. 2025 pri pritožnici vložil vlogo, naslovljeno "Zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe št. 1510-11/2025-NM/A z dne 13. 10. 2025 in posledic nične odločbe št. 15100-612435/2023/1 z dne 22. 11. 2023 - opozorilo pred nadaljnjimi pravnimi koraki". Pritožnica je to vlogo odstopila sodišču prve stopnje, ker je menila, da gre za izpodbijanje njene odločbe z dne 13. 10. 2025 v upravnem sporu, sodišče prve stopnje pa je presodilo, da gre za predlog za izrek ničnosti, o katerem mora odločiti pritožnica.
7.S pritožbo predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje. S tem bi dosegla, da bi sodišče prve stopnje vlogo z dne 30. 10. 2025 obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu in presojalo zakonitost odločbe z dne 13. 10. 2025, ki jo je izdala pritožnica sama. Z ugoditvijo pritožbi bi se tako vloga A. A. z dne 30. 10. 2025 obravnavala kot tožba v upravnem sporu, v katerem bi bila pritožnica tožena stranka. Takšen izid pa zanjo ne pomeni pravne koristi oziroma izboljšanja njenega pravnega položaja, saj bi lahko z ugoditvijo pritožbi dosegla le sodno presojo pravilnosti in zakonitosti lastnega akta. Vrhovno sodišče je že poudarilo, da mora organ sam izhajati iz tega, da je njegov akt pravilen in zakonit, saj ga mora izdati na podlagi lastne strokovne in poglobljene presoje. Za sodno potrditev pravilnosti lastnega akta zato nima pravnega interesa.1 Če bo A. A. zoper upravni akt, ki ga bo pritožnica izdala o njegovi vlogi z dne 30. 10. 2025, uveljavljal sodno varstvo, bo lahko v takem postopku predmet sodne presoje tudi vprašanje, ali so bili podani pogoji za izrek ničnosti odločbe z dne 13. 10. 2025.
8.Pravnega interesa ne utemeljujejo niti pritožničine navedbe, da bi morala na podlagi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje obravnavati predlog za izrek ničnosti odločbe z dne 13. 10. 2025 in da bi to lahko povzročilo veriženje tovrstnih zahtev. Pritožnica s tem opozarja na možnost, da bi morala o vlogi odločiti in da bi temu lahko sledilo nadaljnje vlaganje predlogov za izrek ničnosti, vendar iz tega ne izhaja, v čem bi se njen pravni položaj z ugoditvijo pritožbi konkretno in neposredno izboljšal. Iz razlogov izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da mora pritožnica vlogo obravnavati po določbah ZUP, ki urejajo izrek ničnosti, in opraviti preizkus po 129. členu ZUP, ne pa tudi, da bi jo morala vsebinsko obravnavati, če bi presodila, da so izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje. Navedbe o veriženju vlog se tako nanašajo na možnost nadaljnjega vlaganja zahtev za izrek ničnosti, ne izkazujejo pa, da bi izpodbijani sklep posegal v pravni položaj pritožnice oziroma da bi se ta z njegovo razveljavitvijo konkretno in neposredno izboljšal.
9.Glede na navedeno pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo. Ker je ta procesna predpostavka nujna za dovoljenost pravnega sredstva, je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (352. člen v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
-------------------------------
1Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 137/2024 z dne 21. 8. 2024, 10. točka obrazložitve.