Jedro

Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega okrožnega sodnika posameznika.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter mu izreklo kazen eno leto in šest mesecev zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas pripora in hišnega pripora od 23. 9. 2020 od 11.35 ure do 7. 10. 2021 do 17.20 ure. Po petem odstavku 176. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo mobilna telefona znamke Samsung z vstavljenima SIM karticama in prenosni računalnik Acer z vstavljenim trdim diskom. Nadalje je odločilo, da se obtoženca na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, nagrada in potrebni izdatki zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, pa obremenjujejo proračun.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila obtoženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev določb kazenskega zakona. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca za očitano kaznivo dejanje oprosti obtožbe, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in (zadevo) vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornica v pritožbi uveljavlja, da je bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov obrambe, da se zaslišijo obtoženčeva lečeča psihiatrinja dr. B. B., dr. C. C., ki je izdelal psihiatrično izvedensko mnenje za obtoženca v drugi kazenski zadevi, in obtoženčevi starši, da se postavi komisija izvedencev ter da se zaradi različnosti njunih mnenj opravi soočenje med postavljeno izvedenko dr. D. D. in dr. C. C., kršena obtoženčeva pravica do obrambe. Po oceni pritožnice bi namreč izvedba teh dokazov lahko bistveno prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja, predvsem okoliščin v zvezi z obtoženčevo manj razvitostjo in posledično k razjasnitvi v predmetni kazenski zadevi ključnega vprašanja - njegove zmožnosti razumeti pomen dejanja ter imeti v oblasti svoje ravnanje.

5. Sodišče prve stopnje je glede dokaznih predlogov obrambe ocenilo, da navedeni dokazi ne bi prav v ničemer pripomogli k boljši pojasnitvi duševnega stanja obtoženca in vprašanja, ali je v kritičnem času razumel pomen svojega dejanja in imel v oblasti svoje ravnanje, saj je mnenje in pričanje postavljene sodne izvedenke psihiatrinje docela prepričljivo (stran 6 sodbe).

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in podatkov spisa, je dr. C. C. za obtoženca izdelal psihiatrično izvedensko mnenje dne 18. 1. 2017 v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 42775/20151, ki ga je nato dopolnil dne 9. 4. 2018 v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 21726/2016. V obeh izvedenskih mnenjih je ugotovil, da je bila glede na obtoženčevo blago duševno manjrazvitost s pomembno vedenjsko simptomatiko, pri čemer gre za nespremenljive lastnosti, njegova zmožnost obvladovanja svojih ravnanj ukinjena in ni mogel razumeti pomena svojih dejanj. Dopolnilno izvedensko mnenje dr. C. C. iz kazenske zadeve I K 21726/2016 je sodišču prve stopnje že tekom preiskave poslala obtoženčeva mati E. E. (list. št. 103 in 104), v nadaljevanju postopka pa tudi njegova zagovornica (list. št. 370). Iz vsebine mnenja je med drugim razvidno, da je obtoženec nezmožen pravilno in primerno ovrednotiti socialne situacije, ločiti primerno od neprimernega in sprejemljivo od nesprejemljivega, da je izrazito sugestibilen in podredljiv, z izraženo potrebo po takojšnjem zadovoljevanju nagibov in impulzov, pri tem pa je nezmožen uvida in predvidevanja posledic lastnega vedenja, da je pri obtožencu opazna znižana frustracijska toleranca, z reagiranjem na osnovi trenutnega dojemanja situacije, ki bazira na principu akcija - reakcija (takojšen odziv, brez premisleka) ter da funkcionira na nivoju devet do dvanajst let starega otroka.

7. V predmetni kazenski zadevi postavljena izvedenka psihiatrične stroke dr. D. D. je podala mnenje, da je bila ob obravnavanem dogodku sposobnost obtoženca razumeti pomen svojih dejanj in sposobnost obvladovanja ravnanj zmanjšana, a ne bistveno, saj se je lahko zavedel, da razširjanje in posedovanje pornografskega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, kaznivo, ker je bil zaradi istih vsebin že obravnavan na sodišču, dobil je več podukov in tudi njegova mati naj bi se o tej problematiki z njim pogovarjala in ga opozarjala o nevarnosti tovrstnega početja. Izvedenka je pri svojem mnenju vztrajala tudi zaslišana na glavni obravnavi, na vprašanje sodišča prve stopnje, da iz v drugi kazenski zadevi izdelanega izvedenskega mnenja dr. C. C. izhaja, da je bila zmožnost obvladovanja ravnanj pri obtožencu ukinjena in da ni mogel razumeti svojih dejanj, pa je odgovorila, da ne pozna konkretnih okoliščin takratnega življenja obtoženca in tudi ne dejavnikov, ki so vplivali na takratna dejanja, zato mnenje kolega izvedenca težje komentira (zapisnik o glavni obravnavi dne 15. 3. 2022 in str. 8 sodbe). Obtoženčeva zagovornica je po zaslišanju izvedenke vztrajala pri dokaznem predlogu, da se na glavni obravnavi zasliši tudi dr. C. C. ter še dodatno predlagala njuno soočenje, vendar je sodišče prve stopnje, kot že navedeno, (tudi) ta dokazna predloga obrambe zavrnilo (stran 6 sodbe). V zvezi z dopolnilnim izvedenskim mnenjem dr. C. C. (ki ima v predmetnem kazenskem postopku vlogo strokovnjaka, njegovo mnenje pa naravo strokovnega mnenja) je v izpodbijani sodbi zgolj povzelo izpoved izvedenke, da je bilo v letih 2018 do 2020 obtožencu vsaj s strani njegove mame večkrat sugerirano in pojasnjeno, naj bo „priden“ oziroma, kako naj se obnaša, da je „ukvarjanje“ z otroško pornografijo kaznivo in da tega ne sme početi (str. 8 sodbe).

8. Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena (ustavno)sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu tretje alineje 29. člena Ustave RS: (i) glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; (ii) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; (iii) predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten; (iv) pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in (v) v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Ob upoštevanju predhodno naštetih meril, morajo biti dokazi glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na ugotavljanje relevantnih dejstev, morajo torej biti materialnopravno relevantni in primerni za ugotavljanje predmeta dokazovanja.2

9. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenimi očitki zagovornice, da je sodišče prve stopnje, ker na glavni obravnavi ni zaslišalo dr. C. C., kršilo obtoženčevo pravico do obrambe, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (kršitev tretje alineje 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP). Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno. Navsezadnje pritožnica pravilno ugotavlja, da je izvedenka kot eno izmed ključnih okoliščin, ki kažejo, da obtoženčevi „presoja in obvladovanje“ nista bili zmanjšani v bistveni meri, izpostavila izjemno težko dostopanje do pornografskega in seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, kar je sprejelo tudi prvostopenjsko sodišče (zapisnik o glavni obravnavi dne 15. 3. 2022 in str. 8 sodbe), medtem ko se do izpovedb policistov F. F. in G. G., da do teh vsebin lahko z vztrajnostjo pride vsakdo, tudi dvanajst do trinajst letni otrok, ki ima osnovno računalniško znanje, konkretno ni opredelilo, temveč ju je v razloge izpodbijane sodbe zgolj delno povzelo (str. 3 in 4).

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega okrožnega sodnika posameznika, saj se je, glede na obseg izvedenega dokaznega postopka in razloge izpodbijane sodbe, razpravljajoča okrožna sodnica posameznica, ki je navsezadnje v predmetni kazenski zadevi tudi sprejela priznanje obtoženca (predobravnavni narok dne 26. 1. 2021), očitno do njegove krivde že opredelila.

11. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje na glavni obravnavi ponovno izvesti vse že izvedene dokaze ter v zvezi z vprašanjem obtoženčeve zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje obrambi omogočiti zaslišanje dr. C. C., po potrebi pa v tej smeri dokazni postopek tudi dopolniti z izvedbo dodatnih dokazov, nato pa po analizi in oceni vseh izvedenih dokazov ponovno presoditi, ali so pri obtožencu izpolnjeni tudi subjektivni elementi očitanega kaznivega dejanja ter zaključke utemeljiti z argumentiranimi in prepričljivimi razlogi.

1 Obtožencu je bil s sklepom I K 42775/2015 z dne 1. 6. 2017 izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti (70.b člen KZ-1). 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 38853/2013 z dne 13. 10. 2016.