Jedro

Ker je zavarovalnica na zavarovalni polici napisala, da je začetek kritja določen z datumom in uro, sklenitev pogodbe pa je bila na drugi datum, ne more zavarovalnica trditi, da je bil pričetek zavarovalnega kritja vezan na plačilo premije. V zavarovalni polici namreč piše, da bo premija plačana po izstavitvi fakture, na fakturi pa je bil dan še rok do konca meseca. Zato ni mogoče uporabiti posledice neplačila premije po prvem odstavku 937. člena OZ. Gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Vendar ker zavarovalnica ni izpeljala predvidenega opominjevalnega postopka, ne pride v poštev niti uporaba tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Zavarovalno kritje je teklo od dogovorjenega datuma in tudi nastop zavarovalnega primera pred plačilom premije, na to ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki plačilo 22.063,00 EUR in pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Med strankama je spor o tem, kaj je bilo dogovorjeno glede zapadlosti k plačilu premije (ob ali po sklenitvi pogodbe) in kdaj je začela zavarovalna pogodba učinkovati. Sodišče meni, da je bilo dogovorjeno, da se pogodba plača po sklenitvi pogodbe po drugem odstavku 937. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in da prične učinkovati 31. 3. 2011 ob 12.00 uri in to kljub temu, da premija ni plačana. V pogojih je dogovorjeno, da plačilo premije ob sklenitvi pogodbe pomeni tudi, da izda zavarovalnica račun, kjer je določen rok in to določa 27. člen Pogojev. Ta rok je bil 22. 4. 2011. To je po prvem odstavku 937. člena OZ. Zavarovalna pogodba je aleatorna. Dolžnost plačila premije, je dolžnost zavarovalca. Tožeča stranka ni plačala premije pet mesecev po sklenitvi pogodbe in je sama kriva, da ni kritja. Pravne osebe ne morejo biti privilegirane. Tako kot fizične, morajo plačati premijo takoj. Zavarovalnica s pravnimi osebami ne more poslovati gotovinsko. Pogodba je vsebovala dogovor, da bo začetek kritja odvisen od plačila premije. Tako je odločilo tudi Vrhovno sodišče v zadevah II Ips 138/2005 in III Ips 58/2002. Tožena stranka je poslala dva opomina, na katerih je datum kritja naveden kot 31. 3. 2011. Vendar to ne pomeni, da se je zavarovalna pogodba spremenila in ne vpliva na presojo kritja. Na polici je bilo dogovorjenih več zavarovanj, pri katerih se vsebina, obveznost in učinek razlikujejo. Konkretno zavarovanje pa je kasko, prostovoljno. Račun za plačilo premije je izdan 22. 4. 2011, opomin 9. 6. 2011 in 12. 7. 2011 za vsa zavarovanja po polici. Sodba ne loči materialnega in formalnega trajanja pogodbe in ne loči obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Če premija ni plačana, kritja ni. Zato so tudi razlogi sodišča, da tožena stranka ni izpeljala opominjevalnega postopka, pravno nepomembni.

3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zavarovalna pogodba je urejena v OZ, v Zakonu o zavarovalništvu in v Splošnih zavarovalnih pogojih. Po 971. členu OZ, kakor tudi po 3. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o zavarovalništvu, je določitev, plačilo premije in pravne posledice, če ni plačana, bistvena sestavin pogodb. Kot določa 83. člen Zakona o zavarovalništvu, so to obvezne sestavine oziroma je v tem delu zavarovalna pogodba kogentna. V 936. členu OZ je določeno, da je zavarovalno premijo dolžan plačati zavarovalec. V drugem odstavku je določeno, da se premija plačuje v dogovorjenih rokih; če jo je treba plačati naenkrat, se plača ob sklenitvi pogodbe. Posledice, če premija ni plačana, pa so urejene v 937. členu OZ. Ta člen se razlikuje od prejšnjega 913. člena ZOR. Po ureditvi po ZOR je zavarovalna pogodba prenehala ob neplačilu premije ob opominjevalnem postopku zavarovalnice v 30 dneh in to prenehanje je bilo po zakonu. Sedaj pa ima po 937. členu OZ (drugi do peti odstavek) zavarovalnica možnost, da pogodbo vzdrži v veljavi, vendar vežejo zavarovalno kritje na pogoje iz tega člena oz. da pogodbo razdre – vse pa po opominjevalnem postopku.

6. V konkretnem primeru, in to tudi pritožba opozarja, je šlo za polico avtomobilskih zavarovanj (priloga A7 in zavarovalni pogoji). Na polici sta stranki dogovorili avtomobilsko zavarovanje, ki vsebuje: zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki je obvezno zavarovanje, AO plus zavarovanje in kasko zavarovanje (zadnji dve sta prostovoljni zavarovanji). Na polici piše, da je začetek zavarovanja 31. 3. 2011, potek zavarovanja pa 31. 3. 2012. Kot trajanje je določeno eno leto. Na polici tudi piše, da je način plačila „po fakturi“, in sicer celotna premija 1.471,56 EUR za vsa tri zavarovanja. Na polici je tudi v drobnem tisku tipsko napisano, da veljajo le zavarovanja, za katere je obračunana in plačana zavarovalna premija. Kot čas sklenitve zavarovanja je bil določen 19. 4. 2011. Tožena stranka je tudi predložila račun, ki ga je izdala 19. 4. 2011, vendar je tam zapisana zapadlost 30. 4. 2011. Tožena stranka je še trdila, da je poslala dva opomina in grozila z možnostmi po 937. členu OZ. Tožeča stranka pa je prejem zanikala in sodišče prve stopnje je štelo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je na ustrezen način, to je s priporočeno pošto, speljala opominjevalni postopek po drugem odstavku 937. členu OZ. V pritožbi tožena stranka to sprejema, vendar vztraja, da je bilo zavarovanje sklenjeno po prvem odstavku 937. člena OZ in da do plačila premije ni bilo zavarovalnega kritja.

7. Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da se je tatvina vozila kot zavarovalni primer zgodila 27. 8. 2011, da je tožena stranka plačala del premije 30. 8. 2011, drugi del premije pa sta stranki kompenzirali 17. 11. 2011. 8. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za sklenitev zavarovalne pogodbe s posledicami neplačila premije iz prvega odstavka 937. člena OZ, ampak je šlo za zavarovanje z odloženim plačilom in možnimi posledicami iz drugega in tretjega odstavka 937. člena OZ. Pritožbeno sodišče se namreč strinja s sodiščem prve stopnje, da iz zavarovalne police izhaja, da je začetek zavarovanja zapisan 31. 3. 2011, datum sklenitve pa 19. 4. 2011. Tudi v vseh opominih, na katere se sklicuje tožena stranka, sodišče pravilno ugotavlja, da je sama tožena stranka pisala, da je začetek kritja 31. 3. 2011. Že ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zavarovalno kritje pričelo teči pred sklenitvijo 19. 4. 2011, pove, da ne gre za sklepanje zavarovanja po prvem odstavku 937. člena OZ oziroma za dolžnost plačila premije ob sklenitvi pogodbe. Pritožniku je treba tudi odgovoriti, ko se sklicuje na opomine, ki jih je tožena stranka predložila, da med drugim tožena stranka v opominih grozi, da bo „lahko“ ravnala po 937. členu OZ in po 4. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ko lahko obvesti pristojno upravno enoto, da prične po prenehanju zavarovanja s postopkom odvzema registrskih tablic (B2, B3). V zadnjem opominu pa le grozi, da bo za navedeno terjatev (plačilo premije) sprožila sodni postopek in ne omenja več razdrtja pogodbe.

9. Polica je dokaz, da je bilo zavarovanje sklenjeno in kakšna je vsebina zavarovalne pogodbe. Kljub temu, da piše v zavarovalnih pogojih, da se plačilo premije na podlagi fakture oziroma računa, kjer se običajno določi rok plačila, pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe (prvi odstavek 27. člena Pogojev), pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da v tem primeru ne gre za tako jasen tekst, da bi ga bilo mogoče uporabiti kot ga razlaga tožena stranka. Sodišče prve stopnje se sicer sklicuje oziroma razlaga pogoje ob upoštevanju drugega odstavka 121. člena OZ. Pritožbeno sodišče pa meni, da je ob konkretni zavarovalni pogodbi, ki je sestavljena iz zavarovalne police in pogojev, tekst prvega odstavka 27. člena nejasen in ga v tem primeru ni mogoče uporabiti, zato se je treba ravnati po polici. Zavarovalna polica jasno določa, da teče kritje od 31. 3. dalje in da je zavarovanje sklenjeno 19. 4. Res je na polici tudi določeno, da bo premija plačana po izstavitvi fakture, vendar na polici, ki je odločilna dokazna listina glede teka zavarovalnega kritja, nič ne piše o tem, da bo v fakturi še dodatni rok za plačilo premije. S tem pa je tožena stranka določila, da se plačilo premije premakne po sklenitvi pogodbe oziroma je treba posledice neplačila premije presojati po drugem odstavku 937. člena OZ.

10. Sodišče prve stopnje tako pravilno ugotovi, kdaj je bil rok plačila premije, to je 30. 4. 2011. Ko tožeča stranka po tem datumu premije ni poravnala, je imela tožena stranka na izbiro dve možnosti: lahko bi z ustreznim opominjevalnim postopkom dosegla prenehanje kritja in ohranila pogodbo v veljavi (tretji odstavek 937. člena OZ); lahko pa bi se odločila za razdrtje zavarovalne pogodbe, vendar po predhodnem opominjevalnem postopku in grožnjo za posledice neplačila premije (četrti odstavek 937. člena OZ). Ker pa tožena stranka ni opravila ustreznega opominjevalnega postopka in ni zapisala v teh opominih, da bo v primeru neplačila premije prišlo do prenehanja zavarovalnega kritja ali do razdrtja pogodbe, je povzročila, da je zavarovalno kritje teklo dalje. Nenazadnje to potrjujeta tudi dva opomina, katera pravilno razlaga tudi sodišče prve stopnje. Zato se izkaže, da je zavarovalno kritje bilo podano in ko je nastopil zavarovalni primer, je tudi nastopila dolžnost zavarovalnice, da pogodbo izpolni. Na koncu je treba še toženi stranki pojasniti, da njeno obveznost potrjuje tudi njeno ravnanje po nastanku zavarovalnega primera. Zavarovalnica je sprejela plačilo premije in to ob dejstvu, da je zavarovalni primer bil tak, da je tudi prenehal predmet zavarovanja (kraja avtomobila). Tudi to ravnanje pokaže, da je zavarovalnica štela, da je zavarovalno kritje podano.

11. Pritožba še navaja, da zavarovalnica s pravnimi osebami ne more zagotoviti plačilo premije ob sklenitvi pogodbe. Zato se dogovori za plačevanje po fakturi. Vendar dejstvo, da mora zavarovalnica izdati račun zavarovalcu še ne pomeni, da ne more na zavarovalni polici dogovoriti pričetek zavarovalnega kritja po plačilu premije na točno določen dan. Ob ustrezni zavarovalni polici oziroma dogovoru o plačilu premije ne bi bilo treba nejasne določbe Pogojev iz 27. člena, prvi odstavek. Pri tako pomembnem dejstvu, kot je pričetek učinkovanja zavarovalnega kritja, ne more biti v pogojih določilo o tem nejasno. Sicer pa v dvomu velja kot resnično tisto dejstvo, ki piše na zavarovalni polici, in to je v danem primeru datum 31. 3. Kar pa je napisano v drobnem tisku na polici, pa ob jasnem vnesenem zapisu tožene stranke o pričetku zavarovalnega kritja, ni pomembno. Na takšno razlago napotuje tudi peti odstavek 926. člena OZ, ki govori o pojmu police in njenem pomenu.

12. Tožena stranka se sklicuje na aleatornost zavarovalne pogodbe oziroma se sklicuje na judikate Vrhovnega sodišča III Ips 36/2009 in II Ips 785/2008. Oba primera sta drugačna kot je konkretni primer. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati ustreznega opominjevalnega postopka s priporočenim pismom o zapadlosti premije in posledic, kaj se bo zgodilo, če zavarovanec te dolžnosti ne izpolni. Enako velja tudi za judikat, katerega omenja pritožba, to je II Ips 138/2005. 13. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).