Jedro

Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.

Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov oziroma dokazov za in proti (kot napačno organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev), ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravic do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 448/2018 z dne 16. 4. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, št. I P 27/2017, ker je presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz obrazložitve izhaja, da želi tožnica brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 27/2017, s katero je sodišče zavrnilo njen zahtevek zoper Zavarovalnico A. d.d. zaradi plačila odškodnine v znesku 13.100,00 EUR. Do škodnega dogodka je prišlo, ko je tožnica pri prečkanju cestišča na Osojnikovi ulici v Mariboru v bližini pobreškega pokopališča stopila na rob udarne jame dimenzij 42 x 17 x 3 cm, pri tem pa je prišlo do podvina njene desne noge, zaradi katerega je izgubila ravnotežje, padla in si poškodovala desno zapestje. Zavarovancu tožene stranke je očitala krivdno odgovornost za nastanek škodnega dogodka. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica s tem, ko iz avtomobila ni izstopila na parkirišču, ki je namenjen prav temu in od tam odšla k cvetličarni, cesto prečkala na nedovoljenem mestu. Razen tega bi lahko cesto kljub udarni jami normalno pazljiv pešec prehodil brez težav, saj je bila udarna jama globoka le 3 cm, zaradi česar kljub poškodbi cesta še zmeraj dosega standard normalno prevozne in pohodne površine. Na podlagi tožničine izpovedbe je sodišče tudi ugotovilo, da je tožnica, ko je stopila s pločnika, pogledala levo in desno ali morebiti pripelje kakšen avtomobil, ničesar pa ni povedala o tem, da bi pogledala tudi na vozišče. Sodišče je tako ugotovilo, da je do padca tožnice prišlo izključno zaradi njene premajhne pazljivosti, saj bi v primeru, da bi pogledala v tla, luknjo opazila in se padcu izognila. Na tej osnovi je sodišče zavrnilo krivdno odgovornost tožene stranke, saj je do padca prišlo izključno zaradi nedopustnega in ne dovolj skrbnega ravnanja tožnice.

2. Po mnenju organa za brezplačno pravno pomoč je treba pri presoji po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, upoštevati ali več dokazov govori v prid ali pa v škodo stranki. Prosilka bi bila deležna odškodninskega varstva, če bi bili ugotovljeni vsi elementi civilnega delikta (131. in 179. člen OZ). Ti pogoji pa so, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja. Prve tri mora dokazati tožeča stranka, torej tudi, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja oziroma dopustitve. Organ za brezplačno pravno pomoč povzema stališče prvostopnega sodišča, da ni podana krivdna odgovornost podjetja B. Razpoke in neravna tla so v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešče nekaj vsakdanjega in pričakovanega. Neživljenjsko bi bilo od podjetja B. d.d. pričakovati, da bo vsako udarno jamo, ki v obravnavanem primeru ni bila niti nevarna za promet in je še dosegala predpisane standarde, takoj, ko ta nastane, tudi popravilo. Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek prvostopnega sodišča, da je do padca prišlo zaradi nedopustnega in ne dovolj skrbnega ravnanja tožnice same. Hkrati je treba poudariti, da je vsak posameznik v prvi vrsti odgovoren zase in da ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožeča stranka v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. 3. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Nasprotuje ugotovitvi iz izpodbijane odločbe, da je njena prošnja nerazumna in je prepričana, da njena pritožba zoper zavrnilno sodbo ni "a priori“ obsojena na neuspeh v pravdi. Tožnici sama prvostopna sodba v pravnem pouku daje pravico do pritožbe, z izpodbijano odločbo pa se ji ta onemogoča. 4. Organ za brezplačno pravno pomoč mora preveriti takoimenovani objektivni kriterij, to pa mora storiti življenjsko, predvsem pa zakonito in v skladu z dosedanjo upravnosodno prakso. Očitna nerazumnost pomeni pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti z vsebino v vsakem konkretnem primeru posebej. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti, kar pomeni, da mora iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje. V obravnavanem primeru pa organ za brezplačno pravno pomoč vsebinskega preizkusa zadeve ni opravil tako, da bi bilo opisanemu standardu očitnosti zadoščeno. Prvostopno sodišče je v svoji sodbi zavzelo stališče, da tožnica ni izkazala vseh potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti, prav to pa je razlog, zaradi katerega želi tožeča stranka sodbo prvostopnega sodišča izpodbijati, dokazati nasprotno. Ta pravica ji gotovo pripada. Nesprejemljiva je ugotovitev sodišča, da pešci po konkretnem dovozu do pobreškega pokopališča, ki je bil očitno neprimerno vzdrževan, na kar kažejo fotografije, ne bi smeli hoditi. Takega pravnega pravila ni in to ni pravno vzdržno. Prav tako ni res in z ničemer ni bilo dokazano, da je bil dovoz primerno vzdrževan. Za tožnico pa je dejansko in pravno nesprejemljiv tudi zaključek, da bi naj bila za povzročeno škodo v celoti kriva sama. Tožnica je prepričana, da razlogi v prvostopni sodbi niso utemeljeni oziroma bi ugotovitve sodišča kazale zgolj na določen soprispevek tožnice k nastanku škode, nikakor pa ne na njeno izključno odgovornost. Tožeča stranka še dodaja, da bi moral organ za brezplačno pravno pomoč, kolikor je menil, da bi morala tožeča stranka pritožbene razloge podrobneje navesti, tožečo stranko pozvati, da svojo prošnjo dopolni, česar pa ni storil. Odločitev organa za brezplačno pravno pomoč je zato nezakonita, tožnici pa povzroča škodo in ji onemogoča uveljavljanje njenih pravic. S tem so bila kršena tudi pravila postopka. O zgoraj navedenih pritožbenih navedbah in razlogih pa je pristojno odločati samo Višje sodišče v Mariboru. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma podredno, da zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

5. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in dodaja, da tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči razen tega, da je navedla, da želi brezplačno pravno pomoč v obliki pritožbe, drugih razlogov, zakaj meni, da je odločitev sodišča napačna, ni navedla. Prošnji ni priložila niti sodne odločbe, zoper katero je želela vložiti pritožbo, organ za brezplačno pravno pomoč pa si je to pribavil po uradni dolžnosti. 24. člen ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da presodi tudi objektivni pogoj. Glede na vsa razpoložljiva dejstva in navedbe tožnice v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 27/2017 ter ob vpogledu v aktualno sodno prakso v odškodninskih zahtevkih, ki stremi k zaostrovanju pogojev in je vedno več odškodninskih zahtevkov zavrnjenih, je organ za brezplačno pravno pomoč presodil, da tožnica v pritožbi nima verjetnega izgleda za uspeh.

6. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne predvideva navajanja razlogov za vložitev pritožbe, kolikor bi organ za brezplačno pravno pomoč menil, da je to potrebno, pa bi moral tožečo stranko pozvati k dopolnitvi prošnje. Tega pa organ za brezplačno pravno pomoč ni storil. Tega ne spremeni niti stališče tožene stranke, da je glede na sodno prakso vse več odškodninskih zahtevkov zavrnjenih, zaradi česar bi naj tožena stranka presodila, da tožnica v pritožbi nima izgleda za uspeh. Takšno stališče je pravno nevzdržno, saj je treba upoštevati konkretni primer.

7. Tožba je utemeljena.

8. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

9. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te okoliščine in dejstva primeroma opredeljuje 24. člen ZBPP, kot je navedeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi pa je relevantna določba prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se kot pogoj upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je udeležba v postopku razumna. Kdaj šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa tretji odstavek 24. člena ZBPP, kot je navedeno v tč. 8 te obrazložitve.

10. Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej podlagi mora torej biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti (glej tudi odločitev Upravnega sodišča RS v zadevah I U 357/2013, II U 67/2014 in II U 177/2015). Pri tem je treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). V primeru, ko gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pritožbenem postopku, pa se na ta način uresničuje tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

11. Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov oziroma dokazov za in proti (kot napačno organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev), ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravic do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride.

12. Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe in sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru, zoper katero želi prosilka vložiti pritožbo, je razvidno, da je prvostopno sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine opravilo kompleksno presojo materialnopravne in dejanske podlage. Spornih je več vprašanj glede obstoja elementov civilnega delikta. Organ za brezplačno pravno pomoč je vpogledal tudi sodno prakso, iz njegovih ugotovitev pa izhaja, da se sodna praksa na področju odškodninskega prava spreminja, saj je, kot izhaja iz odgovora na tožbo „vse več odškodninskih zahtevkov zavrnjenih“. Tako splošne ugotovitve pa ne povedo ničesar o konkretni zadevi in njeni (ne)utemeljenosti. Prav spreminjajoča sodna praksa na tem področju kaže na to, da izid zadeve v obravnavanem primeru ni očiten. Na osnovi tega je mogoče ugotoviti le, da v obravnavani zadevi ni mogoče napraviti zaključkov o očitni utemeljenosti ali neutemeljenosti pritožbe, zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da je zadeva očitno nerazumna in da nima niti verjetnih izgledov za uspeh, zmotna.

13. Po presoji sodišča je torej organ za brezplačno pravno pomoč pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabil določbo 24. člena ZBPP. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).