Up-65/99

6. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. januarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 577/98 z dne 16. 12. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. P 200/96 z dne 1. 4. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanima odločbama je sodišče zavrnilo pritožnikovo tožbo v postopku zaradi motenja posesti. Sklep Višjega sodišča naj bi bil nerazumljiv in pomanjkljiv, poleg tega pa naj bi nasprotoval sam sebi. Pritožnik meni, da je napačno stališče Višjega sodišča, po katerem zgolj namen še ne pomeni motilnega dejanja; obenem pa zatrjuje, da so bila motilna dejanja storjena. Pritožnik navaja, da sodišče ni popolnoma in po resnici ugotavljalo spornih dejstev in da v pritožbenem postopku neupravičeno ni upoštevalo dokaznega predloga o pribavi podatkov uradne zabeležke Policijske postaje D. o ogledu kraja motilnega dejanja. S tem naj bi mu ne bila dana "možnost priti do resnice". Pritožnik meni, da gre v tem primeru za kršitev d. točke 6. člena 2. Protokola (pravilno 3. d. točke 6. člena) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP). Sodišči naj bi z izpodbijanima sklepoma kršili tudi 13. člen in 1. člen 1. Protokola EKČP, ter 22. in 23. člen Ustave.

2.Ustavno sodišče ni inštanca rednim sodiščem, ki odločajo v pravdi, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže in tudi Ustavno sodišče jih na podlagi njegovih navedb in priloženih listin ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je dejstva ugotovilo na podlagi dokaznega postopka ter razpoložljivih dokazov, ki jih je ocenilo skladno z načelom proste presoje dokazov, svojo odločitev pa je v obrazložitvi sklepa tudi primerno utemeljilo. Ker gre zgolj za oporekanje dejanskim ugotovitvam ter za uporabo materialnega prava, Ustavno sodišče ne more presojati utemeljenosti navedb v smeri (ne)pravilnosti dokazne ocene o obstoju motilnega dejanja. Sodišči sta se opredelili do vseh pritožnikovih navedb, ki so bile bistvene za odločitev o zadevi - zgolj okoliščina, da ugotovitve sodišč niso takšne, kot bi jih želel pritožnik, pa še ne izkazuje zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

3.Z vidika pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave bi lahko bila relevantna pritožnikova navedba, da sodišče ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagal. Vendar je ob ustavni zahtevi, da mora sodišče v dokaznem postopku zagotoviti enakopravnost strank ter kontradiktornost, potrebno dodati, da iz Ustave ne izhaja, da bi sodišče moralo izvesti vse dokaze, ki jih predlaga stranka. Sodišče predvsem ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev v zadevi niso relevantni. Sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazložiti. Ob teh izhodiščih se izkaže, da očitki pritožnika o kršitvi človekovih pravic v postopku niso utemeljeni. Sodišče resnično ni izvedlo v pritožbenem postopku predlaganega novega dokaza s pridobitvijo podatkov oziroma uradne zabeležke Policijske postaje D. o ogledu dne 30. 5. 1996. Vendar pa, kot je obrazložilo pritožbeno sodišče, izvedba tega dokaza ne bi vplivala na odločitev o obstoju motilnega dejanja, ki naj bi se zgodilo dne 20. 5. 1996. V čem naj bi bila taka odločitev sodišča v nasprotju s 3.d. točko 6. člena EKČP, pritožnik ne pojasni, prav tako to ne izhaja iz ustavne pritožbe. Ta določba se namreč nanaša na minimalne pravice obdolženca kaznivega dejanja, v obravnavani zadevi pa gre za spor zaradi motenja posesti.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožne ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude