14. 2. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Antona Umerja, Koper, in Vilme Babič, Združene države Amerike, ki ju zastopa Davor Krmac, odvetnik v Kopru, na seji 14. februarja 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 131/2013 z dne 24. 4. 2013 in sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 133/2012 z dne 15. 2. 2013 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb z dne 1. 12. 1946 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravna enota Koper je (v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje) zavrnila predlog, naj se odločba Okrajne komisije za agrarno reformo št. Babiči Kom. 1 z dne 2. 12. 1947 (v nadaljevanju odločba komisije za agrarno reformo) izreče za nično, ker predlagatelja (tj. ustavna pritožnika) nista izkazala zatrjevanih ničnostnih razlogov iz 1. in 5. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP). To odločitev sta pritožnika izpodbijala s tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo, njuno revizijo zoper odločitev sodišča prve stopnje pa je Vrhovno sodišče zavrglo.

2.Pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata obe sodni odločbi. Zatrjujeta kršitev 14., 22., 23., 30. in 33. člena Ustave ter 6. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Upravnima organoma in sodiščema očitata neupoštevanje njunih trditev, da je bila odločba komisije za agrarno reformo, s katero je bilo njuni materi odvzeto nepremično premoženje, izdana na podlagi neveljavnega Odloka o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb z dne 1. 12. 1946 (v nadaljevanju Odlok). Ker naj bi organi odločanja pri presoji upoštevali zgolj dokaze, ki naj bi bili pritožnikoma v škodo, do tistih, ki naj bi jima bili v korist, pa naj se ne bi opredelili, naj bi jima bili kršeni pravici iz 22. in 23. člena Ustave. Z izpodbijanima odločitvama naj bi jima bili kršeni tudi pravici iz 30. in 33. člena Ustave, saj naj bi jima kot žrtvama vojnega nasilja onemogočali doseči vrnitev krivično in brez pravne podlage podržavljenega premoženja.

3.Pritožnika hkrati z ustavno pritožbo vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, ki mu očitata neskladje s 14., 22., 23., 30. in 33. členom Ustave ter 6. in 14. členom EKČP.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi drugega odstavka 47. člena ZUstS lahko predpise, ki v času vložitve pobude ne veljajo več, presoja le, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Določbe izpodbijanega Odloka so bile podlaga za podržavljenje premoženja na območju tedanjega okraja Koper. Odlok je historični predpis, ki 25. 6. 1991 ni postal sestavni del pravnega reda Republike Slovenije, je pa kot eden od možnih temeljev za vrnitev na njegovi podlagi podržavljenega premoženja zajet s 4. členom Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000 – ZDen). Ker izpodbijani Odlok ni veljaven predpis, njegove določbe pa se pri odločanju v posamičnih sodnih ali upravnih postopkih ne uporabljajo, Ustavno sodišče ni pristojno za presojo njegove ustavnosti oziroma zakonitosti. Zato je pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik