Jedro

Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega M. M. zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem in prvem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1), o stroških kazenskega postopka pa odločilo, da jih je dolžan plačati oškodovanec kot tožilec.

2. Zoper naveden sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, predlagal ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v „ponovno odločanje“.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Čeprav ne popolnoma točno, pa vsebinsko pravilno pritožnik navaja, da je oškodovanec po odvetniku U. K. zoper obdolženega M. M. vložil zasebno tožbo (pravilno: obtožni predlog) in da je bila zaradi upokojitve odvetnika U. K., določena kot prevzemnica njegove odvetniške pisarne odvetnica V. L. B.. V zvezi z vabilom na glavno obravnavo za dne 29. 9. 2012 (pravilno: 1. 10. 2012) tudi, da je bilo to vabilo vročeno le prevzemnici pisarne, ne pa tudi oškodovancu, ki se je takrat nahajal v tujini. Take navedbe pritožnika so skladne s podatki v spisu in so očitno bile znane tudi prvostopenjskemu sodišču, ko je razpisalo narok za glavno obravnavo in sprejelo izpodbijano odločitev. Na tem mestu pritožbeno sodišče ugotavlja še, da je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno ugotovilo, da v primeru, ko ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca, sodišče vedno vroči pisanje temu (razen, če namerava oškodovanca kot tožilca zaslišati kot pričo, ko mu mora biti vabilo osebno vročeno, oziroma po določbi 119. člena ZKP), čeravno je v konkretnem primeru v svojstvu oškodovanca kot tožilca vabilo tudi B. S., za katerega pa vabilo dejansko ni bilo izkazano.

5. Ne glede na navedeno pa pritožnik utemeljeno opozarja na vsebinsko enake okoliščine, ki jih je v dopisu sodišču navajala tudi odvetnica V. L. B. in sicer, da ta, kljub temu, da je bila prevzemnica odvetniške pisarne U. K., od oškodovanca kot tožilca B. S. nikoli ni imela pooblastila za njegovo zastopanje, ker ji ga ta ni nikoli dal oziroma jo za karkoli v zvezi z izvedbo tega postopka pooblastil. Iz 73. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije izhaja, da se v primeru, če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov. Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan čim prej, najpozneje pa v šestdesetih dneh obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah, z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika. Prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan in upravičen da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.

6. Upoštevaje navedeno statutarno določbo ter listine, ki v spisu izkazujejo postopanje prevzemnice odvetniške pisarne (sporočilo odvetnice V. L. B. na list. št. 35 z dne 24. 1. 2012 priloženo odločbo o izbrisu odvetnika U. K. iz imenika odvetnikov z dne 10. 1. 2012), ter sporočilo odvetnice V. L. B. z dne 11. 10. 2012, ki ga sodišču poslala po tem, ko je to že izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka, predvsem pa zapis na hrbtni strani navedenega sporočila (list. št. 47), da je bil spis prevzet 20. 2. 2012, po oceni pritožbenega sodišča izkazuje, da je oškodovanec kot tožilec po prejetem obvestilu prevzemnice pisarne, spis tudi prevzel, na ta način pa konkludentno izrazil svojo voljo in (ne)interes za to, da ga prevzemnica pisarne odvetnika U. K. ne zastopa. Da določitev prevzemnika odvetniške pisarne ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja stranka odvetnika, ki je bodisi umrl bodisi bil iz drugih razlogov izpisan iz imenika odvetnikov, izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 30/2009, ki izrecno navaja, da je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje. Ob takih ugotovitvah se izkažejo za utemeljene navedbe pritožnika, da prevzemnica odvetniške pisarne U. K. ni imela pooblastila za zastopanje oškodovanca v tej zadevi, do popolnoma enakega zaključka pa bi lahko prvostopenjsko sodišče prišlo tudi v primeru, če bi prevzemnica pisarne na narok, na katerega je bila vabljena, dejansko pristopila in z navedenimi okoliščinami seznanila sodišče, kar pa je sicer storila šele z dopisom potem, ko je bil že izdan sklep o ustavitvi kazenskega postopka.

7. Navedene ugotovitve vodijo k zaključku, da pogoji iz določbe 121. člena ZKP glede pravilnega vabljenja strank na narok za glavno obravnavo niso bili izpolnjeni, zato je zmotna odločitev prvostopenjskega sodišča tudi v nadaljevanju glede upravičenosti uporabe določbe prvega odstavka 58. člena ZKP. Te ugotovitve so narekovale razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek, v katerem bo, glede na sedaj znane podatke o tem, kdo je pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, to lahko vnovič razpisalo narok za glavno obravnavo.