Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Javnega zavoda Celjske Lekarne, Celje, ki ga zastopa Marjan Feguš, odvetnik v Celju, na seji 11. septembra 2008
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 62.d člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – ur. p. b.) in Pravilnika o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev (Uradni list RS, št. 7/07), se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik) in 62.d člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ). Meni, da je Pravilnik v neskladju s prvim odstavkom 74. člena, s 87. in s 155. členom Ustave, s 74. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – ur. p. b. – ZDU) ter z 62. in z 62.d členom ZZVZZ. S Pravilnikom naj bi bila na izviren način urejena obveznost lekarn, kar na bi bilo v neskladju z navedenima določbama ZZVZZ in s 87. členom Ustave. Navaja, da obstaja spor med lekarnami in zavarovalnicami glede števila podatkov, ki jih morajo lekarne posredovati zavarovalnicam, in glede višine nadomestila za posredovanje teh podatkov ter da je bilo s Pravilnikom poseženo v ta spor. Med zavarovalnicami in lekarnami naj bi obstajalo običajno obligacijsko razmerje, Pravilnik naj bi vanj posegel in s tem kršil tudi prvi odstavek 74. člena Ustave. Pravilnik naj bi kršil tudi 155. člen Ustave, ker določa, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev in lekarne za obdobje od 1. 3. 2006 do dneva uveljavitve Pravilnika (27. 1. 2007) posredovati tiste podatke iz 2. člena Pravilnika, ki jih še niso posredovali. Meni še, da za delovanje izravnalnih shem niso potrebni vsi podatki, navedeni v Pravilniku. Pobudnik nadalje meni, da je 62.d člen ZZVZZ nejasen, ker naj bi nejasno prikazoval razliko med javnim interesom in zasebnim interesom zavarovalnic, ter v neskladju s 14. in s 74. členom Ustave. Višina nadomestila iz te določbe naj bi bila določena brez kakršnekoli obrazložitve o strokovni podlagi, ki naj bi dokazovala, da gre za pravilno in pravično odmeno za delo izvajalcev zdravstvenih storitev. Določitev zneska naj bi bila sporna zato, ker naj bi šlo za določanje (kontrolo) cen tako na področju, kjer naj se zagotovi javni interes (izravnalne sheme) kot tudi na zasebnem področju zavarovalniškega poslovanja (računovodske evidence). Prilaga študijo, iz katere izhaja, da bi za pokritje stroškov dodatnega dela za zavarovalnice to nadomestilo moralo biti na ravni 4,363 odstotka od zneskov kosmatih obračunanih odškodnin. Meni, da bi bila le taka višina nadomestila ustrezna. Zakon naj bi postavljal zavarovalnice v ugodnejši položaj v primerjavi z izvajalci zdravstvenih storitev. Z določitvijo maksimalnega zneska nadomestila pa naj bi nesorazmerno omejil svobodno gospodarsko pobudo glede na cilj zagotavljanja javne koristi na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
2.Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 91/07 – v nadaljevanju ZZVZZ-J) je Pravilnik prenehal veljati. Spremenjen pa je bil tudi 62.d člen ZZVZZ, in sicer je ZZVZZ-J drugače določil višino nadomestila. V primerih, ko izpodbijani predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti le, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti. Ustavno sodišče je zato pobudnika pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri pobudi, oziroma naj izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene.
3.Pobudnik je odgovoril, da pri pobudi vztraja, saj naj bi imela izpodbijana ureditev obsežne posledice. Navaja, da je v zvezi z izpodbijano ureditvijo v teku več sodnih postopkov. Gre za postopek Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., Ljubljana, zoper pobudnika zaradi zagotavljanja podatkov, potrebnih za delovanje izravnalnih shem. V tem postopku naj bi bila izdana tudi začasna odredba, s katero je pobudniku, v primeru, da ne bi ravnal v skladu z odredbo, zagrožena denarna kazen. V navedeni zadevi naj bi pobudnik vložil tudi nasprotno tožbo, s katero uveljavlja od Zavarovalnice plačilo za opravljene storitve. Navaja še, da v upravnem sporu uveljavlja nezakonitost sklepa Ministrstva za zdravje z dne 11. 12. 2006, ki ga je Ustavno sodišče obravnavalo v zadevi št. U-I-463/06.
4.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07 in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, in gre za predpis, ki ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji ZUstS. Iz navedb pobudnika je razvidno, da opisani sodni postopek glede obveznosti posredovanja podatkov in višine nadomestila za posredovanje podatkov še ni končan. Glede na to (še) niso izpolnjene procesne predpostavke za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki jih izpodbija. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik
Predsednik
[1]Gre za odločbo št. U-I-463/06 z dne 18. 1. 2007, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da Sklep Ministrstva za zdravje št. 658-40/2006 z dne 11. 12. 2006 ni začel veljati in se ne sme uporabljati, ker ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 8/07 in OdlUS XVI, 5).