Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poslabšanje premoženjskega stanja obsojenčeve družine ob izreku zaporne kazni je v določeni meri pričakovano in samo po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi očitno pripeljala do milejše obsodbe.
I. Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne.
II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.
A. 1. Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo so bili obsojeni S.Č., M.S., T.H. in S.F. spoznani za krive storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s 25. členom KZ. Obsojenemu T.H. je bila izrečena kazen osem mesecev zapora.
2. Zahtevo za izredno omilitev kazni vlaga obsojenčev zagovornik. Navaja, da je obsojenec oče 12.7.2008 rojene hčerke H.C. Hči ima prirojeno hidronefrozo, zaradi katere potrebuje vsakodnevno zdravstveno oskrbo, večkrat pa je bila tudi hospitalizirana. Med prestajanjem zaporne kazni bi hči ostala brez potrebne oskrbe, zaradi prenehanja obsojenčeve zaposlitve pa bi družina ostala tudi brez virov preživljanja. Navaja, da obsojenec ne more računati na pomoč staršev, saj je mati pokojna, oče pa živi in dela v Nemčiji. Obsojenec bo poleg tega diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer mu je bila že odobrena izdelava diplomske naloge, vse navedeno pa kaže na dejstvo, da si je uredil življenje. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojencu kazen odpusti ali izreče sankcijo opozorilne narave.
3. Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena ZKP) in predlog vrhovnega državnega tožilca (peti odstavek 419. člena ZKP) sta bila vročena obsojencu in njegovemu zagovorniku. O gradivu se je zagovornik izjavil z vlogo z dne 19.3.2010. B.
4. Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.
5. Vrhovno sodišče je o izredni omilitvi kazni, ki je bila obsojenemu T.H. izrečena z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo, že odločalo. S sklepom IX Ips 51/2009 z dne 2.7.2009 je zavrnilo zahtevo obsojenčevega zagovornika, v kateri je enako kot v obravnavani zadevi navajal, da je obsojeni zaposlen in da je oče hčerke s prirojeno hidronefrozo, ki zahteva posebno nego. Pri tem je Vrhovno sodišče poleg temeljnih okoliščin za odmero kazni (teža kaznivega dejanja) in drugih ugotovljenih okoliščin (kaznovanost za enakovrstna kazniva dejanja), upoštevalo podatke Centra za socialno delo Maribor, da za obsojenčevo hčer skrbi njegova partnerka in da ji pri tem lahko pomagata njena starša. Odpustno pismo Splošne bolnišnice Maribor z dne 13.1.2010 ne potrjuje navedb zahteve, da so se okoliščine v zvezi z zdravstvenim stanjem obsojenčeve hčerke in skrbjo zanjo spremenile v tolikšni meri, da bi očitno pripeljale do milejše obsodbe. Podobno velja glede okoliščin, da je obsojenec zaposlen in da nadaljuje s študijem na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Ta okoliščina ob ostalih navedenih kaže na namen obsojenca po urejenem življenju, vendar izredne omilitve kazni ne upravičuje. Glede navedb v zvezi s poslabšanjem premoženjskega stanja obsojenčeve družine pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je to ob izreku zaporne kazni v določeni meri pričakovano, tudi sicer pa samo po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi očitno pripeljala do milejše obsodbe.
6. Ob ugotovitvi, da pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče zahtevo obsojenčevega zagovornika iz zgoraj navedenih razlogov v skladu s šestim odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo. Vrhovno sodišče ob tem glede na izrečeno kazen osmih mesecev zapora ponovno opozarja na možnost nadomestitve kazni zapora s hišnim zaporom (tretji odstavek 86. člena KZ-1) in da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi določeno delo v splošno korist (četrti odstavek 86. člena KZ-1).
7. Obsojeni je dolžan prispevati k preživljanju mladoletne hčerke, zato ga je Vrhovno sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo plačila sodne takse kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.