Jedro

Glede na nastalo procesno situacijo, ko je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, tožnik pa je v preostalem delu tožbo umaknil, je sodišče prve stopnje zmotno izdalo delno sodbo, ne pa sodbe, saj je bilo o zahtevku v celoti odločeno. Ker pa je delna sodba navedena v dispozitivu, ne pa v izreku, in ker gre za očitno pomoto, bo sodišče prve stopnje ugotovljeno pomanjkljivost odpravilo s popravnim sklepom skladno z določbo 328. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni izrek prvostopenjske sodbe.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom delni umik tožbe vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka). Odločbo št. 10000-18032-35008/2019/14 z dne 2. 7. 2020 pa je v delu, v katerem je odločeno, da je zavarovana oseba iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičena do povračila stroškov specialistično-ambulantnih storitev v Republiki Hrvaški v višini 89,93 EUR, odpravilo in razsodilo, da je tožeča stranka iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičena do povračila stroškov specialistično-ambulantnih storitev v Republiki Hrvaški v višini 922,05 EUR (II. in III. točka izreka). Obenem je s IV. točko izreka sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 661,50 EUR, v roku 8 dni od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dneva zamude dalje do dneva plačila.

2. Tožena stranka je vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve postopkovnih pravil zgolj v delu, ki se nanaša na njeno vrsto (naslov, v povezavi s I. in II. točko izreka) ter v delu, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov (IV. točka izreka). Meni, da je sodišče o zahtevku odločilo v celoti, zaradi česar bi moralo izdati sodbo in ne delno sodbo. Postopek z delno sodbo ni v celoti zaključen, iz obrazložitve sodbe pa ni moč razbrati, v katerem delu bo o zahtevku še potrebno odločati. Tožena stranka izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških, saj se ne strinja s sodiščem, da bi tožnik v pravdi v celoti uspel. Za toženo stranko ni sporno, da je tožniku dolžna povrniti stroške pravdnega postopka, vendar se ne strinja z njihovo odmero. Meni, da je tožnik uspel zgolj v delu, ki mu je bil dosojen in je že več kot polovico nižji od zahtevanega, ne glede na to, da je tožena stranka del pripoznala, tožnik pa del umaknil. Sodišče tudi ni pravilno seštelo stroškov, ki jih je tožniku priznalo. Za tožbo je sodišče priznalo 300 točk ter za obe pripravljalni vlogi še 450 točk. Skupaj znaša to 750 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR, znaša 450,00 EUR in ne 570,00 EUR.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik nasprotuje pritožbenim navedbam in poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti celotne stroške postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik s tožbo predlagal odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 2. 7. 2020 in priznanje povračila stroškov zdravljenja v tujini v višini 2.008,49 EUR. Tekom sodnega postopka je toženec s pripravljalno vlogo z dne 30. 7. 2021 (list. št. 20 in priloge B2) zahtevek delno pripoznal v višini 922,05 EUR, tožnik pa je nato s pripravljalno vlogo z dne 31. 8. 2021 (list. št. 23) tožbo v presežku umaknil ter hkrati uveljavljal povračilo stroškov.

7. Ker ima umik tožbe v presežku učinek od vložitve tožbe, se šteje, kot da v tem delu tožba ni bila vložena (četrti odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnik s tožbo (v obsegu pripoznave) v celoti uspel in tožniku pravilno priznalo stroške postopka v celoti. V tem delu je pritožba neutemeljena.

8. Glede na nastalo procesno situacijo, ko je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, tožnik pa je v preostalem delu tožbo umaknil, je sodišče prve stopnje zmotno izdalo delno sodbo, ne pa sodbe, saj je bilo o zahtevku v celoti odločeno.

9. Ker pa je delna sodba navedena v dispozitivu, ne pa v izreku in ker gre za očitno pomoto, bo sodišče prve stopnje, s popravnim sklepom odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost skladno z določbo 328. člena ZPP.

10. Enako bo s popravnim sklepom popravilo zmoten izračun stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 in 28/2018, v nadaljevanju OT) tožniku priznalo za tožbo 300 točk ter 450 točk za dve pripravljalni vlogi, vsako po 225 točk, kar je skupaj 750 točk. Ob pravilni vrednosti točke 0,60 EUR to znaša 450,00 EUR in ne 570,00 EUR, kot je zmotno izračunalo sodišče prve stopnje. Posledično je napačen celotni izračun stroškov postopka.

11. Skladno s 328. členom ZPP predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa (prvi in drugi odstavek). Popravo sodbe pa lahko sodišču prve stopnje naloži tudi višje sodišče. 12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo stroškovni izrek prvostopenjske sodbe.

13. Hkrati je sklenilo, da tožnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi sporne zadeve.