Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 1991/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.1991.2014 Civilni oddelek

povzročitev škode udarna jama na cestišču odgovornost izvajalca koncesijska pogodba
Višje sodišče v Ljubljani
12. november 2014

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi obsežne in nevidne poškodbe vozišča. Pritožbeno sodišče je potrdilo, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino, saj je bila poškodba cestišča tako obsežna, da je tožnik, četudi izkušen kolesar, ni mogel predvideti. Sodišče je zavrnilo pritožbo toženih strank, ki so trdile, da poškodba cestišča ne predstavlja nevarnosti.
  • Odškodninska odgovornost za poškodbe na cestiščuAli je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi poškodbe vozišča, ki je bila obsežna in nevidna?
  • Ugotovitev dejanskega stanjaAli je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje glede poškodbe cestišča in odgovornosti tožene stranke?
  • Pravilna uporaba materialnega pravaAli je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji odškodnine in odgovornosti tožene stranke?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ugotovljena poškodba vozišča, kot izhaja iz policijskega zapisnika, je tako obsežna, da nanjo tožnik, četudi je bil izkušen kolesar, tudi ob ustrezni skrbnosti ni mogel računati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II in prvi odstavek točke IV izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sklenilo, da se ne dopusti subjektivna sprememba tožbe z dne 22.4.2013 zoper občino Šmartno pri Litiji ter razsodilo, da sta dolžni toženi stranki Z. d.d. ter T. d.o.o. solidarno plačati tožniku glavnico 6.888,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.3.2010 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek glede plačila 11.112,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 1.166,69 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožeči stranki pa je naložilo, da je dolžna plačati tretji toženi stranki 47,94 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožujeta toženki Z., d.d. in T., d.o.o. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbijata ugodilni del sodbe izrecno le po temelju tožbenega zahtevka ter posledično odločitev o stroških postopka. Navajata, da po njunem mnenju poškodba cestišča, ki je razvidna iz fotografij, nikakor ne predstavlja posebnosti ali nevarnosti na cestišču, pri čemer gre za lokalno cesto, kjer so neravnine, razpoke, vdolbine, glede na splošno stanje cest v Sloveniji, pričakovane in povsem običajne. Tudi priče so po vpogledu v fotografije izpovedale, da cesta v ničemer ne izstopa od ostalih, da je primerna in dovolj varna za vožnjo. Tožnik je vozil gorsko kolo in bil po lastni izpovedi precej izkušen kolesar. Ob povprečni pozornosti in pazljivosti bi z gorskim kolesom takšno vdolbino oziroma udarno jamo moral speljati. Nepravilen je zaključek sodišča, da drugotožena stranka ni ravnala v skladu s koncesijsko pogodbo in odlokom Občine Šmartno pri Litiji, ker ni samostojno, brez predhodnega naročila občine, pravočasno sanirala ceste in je zato odgovorna za škodo. Ker je šlo v tem primeru za večje sanacijsko delo, sanacijo cele ceste, se takega opravila druga tožena stranka ni mogla lotiti brez predhodnega naročila občine. To pa se je zgodilo šele po padcu tožnika, kar izhaja iz gradbenega dnevnika, kjer je zapisano, da je potrebna sanacija celotnega cestišča, vključno z odvodnjavanjem in menjavo asfaltne prevleke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločilnimi zaključki sodbe, da so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo. Odločitev je namreč oprlo na sledeče ugotovitve: - tožnik se je poškodoval 11.4.2009 na cesti iz Velike Štange proti Šmartnem pri Litiji, ko je s kolesom zapeljal v udarno jamo, - upravljalka ceste je občina, ki je s pogodbo o koncesiji kot koncedentka drugotoženi stranki kot izvajalcu in koncesionarju zaupala opravljanje gospodarske javne službe izvajanja dejavnosti urejanja in čiščenja javnih cest, s katerimi gospodari občina - pri prvi toženi stranki je imela druga tožena stranka v času škodnega dogodka sklenjeno zavarovanje odgovornosti - druga tožena stranka je opozorila občino (prej tretjo toženo stranko) na slabo stanje ceste že 2.3.2009, - druga tožena stranka poškodovanega cestišča pred škodnim dogodkom ni sanirala, - popravilo udarne jame na cestišču bi lahko izvedla brez predhodnega naročila oziroma soglasja občine.

5. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti za opustitev dolžnega vzdrževanja spornega dela cestišča v skladu s pogodbo o koncesiji in občinskim odlokom (1) ne more razbremeniti s trditvijo, da ni imela predhodnega naročila oziroma zahteve občine za izvedbo del. V dokaznem postopku je prvostopenjsko sodišče na podlagi izpovedi zaslišanih prič zanesljivo ugotovilo, da bi lahko druga tožena stranka sanacijo udarne jame na cestišču izvedla tudi brez predhodnega naročila občine kot upravljalca ceste. Takšen način opravljanja del, kot ga zatrjuje druga tožena stranka, pa tudi ni dogovorjen v določbah koncesijske pogodbe, niti predpisan v odloku.

6. Sodišče prve stopnje je kot edini vzrok tožnikovega padca ugotovilo obsežno poškodbo na cestišču, ki je tožena stranka ni pravočasno sanirala in torej ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Hkrati je zavrnilo ugovor tožene stranke, da je za padec odgovoren tožnik sam, ker je bil neroden in premalo pazljiv. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tak sklep pravilen, saj je ugotovljena poškodba vozišča, kot izhaja iz policijskega zapisnika (priloga A2) tako obsežna, da nanjo tožnik, četudi je bil izkušen kolesar, tudi ob ustrezni skrbnosti ni mogel računati. Udarna jama, v katero je s prednjim kolesom zapeljal tožnik pred nezgodo, je bila od desnega roba cestišča oddaljena 0,4 m, v dolžino je merila 1,5 m in v globino 9 cm, hkrati pa ni bila vidna, saj se je zaradi erozije material pod poškodbo le podal, pri tem pa ni nastala vidna poškodba vozišča. Iz takšnega opisa v policijskem zapisniku (takoj po nezgodi je druga tožena stranka cestišče popravila), jasno izhaja, da ni šlo za manjšo običajno in pričakovano poškodbo na cestišču, ki bi predstavljala običajni riziko, na katerega morajo računati kolesarji pri vožnji na javnih cestah. Hkrati je sodišče v celoti sledilo tudi izpovedbi tožnika, da poškodbe cestišča ni mogel videti, ker so se na cesti takrat izmenjavali senčni in sončni deli in ker je bil osredotočen na situacijo pred seboj.

7. Četudi tožena stranka ni posebej izpodbijala prisojene odškodnine za tožnikovo nepremoženjsko škodo, je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo uradni preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava. Sodba je tudi v tem pogledu pravilna in zakonita. Prisojena odškodnina za tožnikove poškodbe (zlom zgornjega dela podlahtnice, zlom zgornje čeljusti, pretres možganov, rana in udarnina na čelu, levi roki in udarnina ter odrgnina na levem kolenu) je pravična in ne odstopa od primerljivih primerov iz sodne prakse.

8. Pritožbeni očitki glede na zgoraj navedeno niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialnopravne določbe Obligacijskega zakonika, Zakona o javnih cestah in Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, prav tako tudi določbe odloka in pogodbe o koncesiji. Pritožbeno sodišče pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) Odlok o urejanju in vzdrževanju čistoče kategoriziranih javnih cest, poti in površin za pešce in zimski službi v Občini Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju odlok).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia