Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik izpodbijal sklep upravnega organa prve stopnje, ki je bil nadomeščen z drugim sklepom, je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 10.8.2005. Z navedenim sklepom je tožena stranka tožniku naložila plačilo stroškov izvršbe v višini 876.554,87 SIT, nastalih z odstranitvijo gospodarskega objekta na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 16.9.2004. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da je bil izpodbijani sklep nadomeščen s sklepom z dne 25.8.2005, zoper katerega ima tožnik pravico do pritožbe in tožbe v upravnem sporu, zato pravovarstvena potreba za vložitev tožbe v upravnem sporu ni izkazana.

Tožnik v pritožbi navaja, da je ugotovitev prvostopnega sodišča napačna. Navaja, da je še vedno v veljavi sklep tožene stranke z dne 24.5.2005, o delnem obračunu stroškov izvršbe, zoper katerega je tožnik vložil tožbo. Ta sklep ni bil nadomeščen s sklepom o končnem obračunu izvršbe z dne 25.8.2005. V nadaljevanju navaja, da je bil proti njemu postopek izvršbe začet protizakonito, saj ni bil investitor objekta, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, odrejen z inšpekcijsko odločbo z dne 29.4.1997. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Iz podatkov spisa izhaja in niti ni sporno, da je tožnik s tožbo izpodbijal sklep Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota M. z dne 10.8.2005, o končnem obračunu izvršbe. Ob ugotovitvi prvostopnega sodišča, ki ima podlago v podatkih spisa, da je navedeni organ dne 25.8.2005 izdal nov sklep o končnem obračunu izvršbe, s katerim je bil v celoti nadomeščen izpodbijani sklep, kar jasno izhaja iz 3. točke izreka sklepa, in da je zoper ta sklep dovoljena pritožba, ki jo je tožnik tudi vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zoper prvi sklep zavrglo. Podlaga za tako odločitev je določba 1. odstavka 34. člena ZUS, veljavnega v času odločanja. Po navedeni določbi sodišče tožbo zavrže, če v predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da obstoji eden izmed razlogov, določenih v 1. do 6. alineji 34. člena ZUS. Ker je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je bil izpodbijani akt nadomeščen z drugim aktom, tudi po presoji pritožbenega sodišča z izpodbijanim aktom ne more biti prizadeta nobena tožnikova pravica ali neposredna korist. Pa tudi sicer je tožnik izpodbijal upravni akt prve stopnje, torej upravni akt, ki ga glede na določbo 1. člena ZUS ni bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, kar je razlog za zavrženje tožbe iz 3. točke 34. člena ZUS. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo zavrglo, pravilno uporabilo navedeno določbo.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnika na to, da je še vedno v veljavi akt tožene stranke z dne 24.5.2005. Gre namreč za drug akt, in sicer za sklep, s katerim so bili tožniku naloženi v plačilo stroški delno opravljene izvršbe v znesku 142.583,40 SIT, medtem ko je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o stroških končane upravne izvršbe, ki znašajo 876.554, 87 SIT.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.