Jedro

Tožba je bila vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pri presoji, kdaj je potekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe, je namreč izhajalo iz okoliščine, da je bila odločba tožene stranke tožniku vročena 25. 9. 2017, kar pa ne drži. Tega dne se je namreč poštar zglasil na naslovu tožnikovega stalnega prebivališča, kjer mu je pustil obvestilo, da lahko poštno pošiljko dvigne v roku 15 dni. Rok pa začne teči 26. 9. 2017. Tožnik torej pošiljke ni mogel dvigniti 25. 9. 2017, temveč le 26. 9. 2017, kar je tudi storil. Na vročilnici datum ni napisan z besedami, temveč sta na vročilnici navedeni številki, katerih pisave pa tožnik ne prepozna kot svoje. Ob dejstvu, da je bila odločba tožene stranke tožniku vročena 26. 9. 2017, bi rok za tožbo iztekel 26. 10. 2017. Tega dne pa je tožnik s priporočeno pošiljko tudi vložil tožbo, kar pomeni, da je le-ta pravočasna. Nadalje tožnik še navaja, da je sodišče tudi bistveno kršilo določbe postopka, saj mu ni dalo možnosti, da se izjasni o navedbah tožene stranke glede prepozno vložene tožbe. Sodišče je tožniku vročilo odgovor tožene stranke, ni pa počakalo na tožnikova pojasnila, kdaj mu je bila odločba tožene stranke vročena, temveč je že dne 14. 12. 2017 izdalo sklep o zavrženju. S tem pa je bilo tožniku onemogočeno, da bi podal svoje navedbe o dejstvih, ki so v zadevi relevantna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je kot prepozno vloženo zavrglo tožnikovo tožbo, ki je bila na sodišče vložena 26. 10. 2017. 6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanje: ZDSS-1)2 v 72. členu določa, da se tožbo vloži v 30-ih dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Glede na pritožbene navedbe je v zadevi sporen datum vročitve dokončne odločbe tožene stranke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 21. 9. 2017. Sodišče je namreč štelo, da je bila navedena odločba tožniku vročena 25. 9. 2017, medtem ko tožnik navaja, da mu je bila sporna odločba tožene stranke vročena 26. 9. 2017. 7. Iz dokumentacije v spisu (A/2) izhaja, da vročevalec 25. 9. 2017 ni mogel opraviti vročitve priporočenega pisma (izpodbijane odločbe tožene stranke). V hišnem predalčniku je zato pustil obvestilo, da lahko tožnik pismo prevzame v roku 15 dni, s tem da rok za prevzem pisma začne teči 26. 9. 2017. V prilogi B/1 pa je vročilnica, iz katere izhaja, da je bil tožnik 25. 9. 2017 obveščen o prispelem pismu, ter nadalje, da je bilo pisanje prevzeto 25. 9. 2017. Datum ni napisan z besedo, temveč s številko. Povratnica je podpisana in tudi žigosana z žigom pošte. Na žigu je datum 25. 9. 2017. Na koncu vročilnice je tudi datum, to je 25. 9. 2017 ter podpis vročevalca.

8. Da je tožnik podpisal vročilnico v zadevi ni sporno, saj tožnik omenjeno v pritožbi niti ne osporava. Res je pomanjkljivost v zapisu datuma, saj je namesto z besedo, datum napisan s številko, vendar pa omenjeno ni odločilno za presojo sporne zadeve. Bistveno je namreč, da je na tej vročilnici žig pošte, iz katerega povsem jasno izhaja, da je bila vročitev opravljena 25. 9. 2017, ne pa 26. 9. 2017, kot to v pritožbi uveljavlja tožnik. Kot to izhaja iz sodne prakse3 je vročilnica javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. V predmetni zadevi zgolj sklicevanje na to, da naj bi rok za dvig pisma na pošti začel teči šele s 26. 9. 2017, in da zapisanih številk ne prepozna kot svojih, nikakor ne spremeni dejstva, razvidnega iz vročilnice v spisu. Tožnik za svoje trditve tudi ni predlagal nobenih dokazov.

9. Vročitev je bila torej opravljena 25. 9. 2017 in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Upoštevaje, da je bila tožba vložena 26. 10. 2017, to pomeni, da je bila vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno tožbo kot prepozno zavrglo.

10. V zadevi tudi ni bila podana kršitev, kot jo uveljavlja tožnik v pritožbi, in sicer da naj ne bi imel dovolj časa, da bi se izjasnil o navedbah tožene stranke glede prepozno vložene tožbe. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, s tem ko je po opravljeni vročitvi odgovora na tožbo izdalo sklep o zavrženju tožbe. Sodišče je namreč dolžno že po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je bila tožba pravočasno vložena (prvi odstavek 274. člena ZPP). V tem primeru torej ni dolžno čakati, da stranka posreduje vlogo v zvezi s prejetim odgovorom tožene stranke na tožbo. Je pa tožnik razloge v zvezi z vročitvijo sporne dokončne odločbe navajal v pritožbi, kar pomeni, da s svojimi navedbami ni bil prekludiran. Da so navedbe neutemeljene pa izhaja iz obrazložitve tega sklepa.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. 3 Npr. II Cpg 1059/2017 z dne 11. 12. 2017.