Jedro

Odgovor na vprašanje, - ali mora predlagateljica nepravdnega postopka za delitev solastnine v primeru, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo o načinu delitve s prevzemom solastne stvari in izplačilom solastninskega deleža drugega solastnika v denarju, plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, katerega plačila je bila oproščena-, je negativen.

Glede na vsebino obravnavanega razmerja, vrsto postopka in vsebino sklenjene sodne poravnave je predlagateljica v nepravdnem postopku v celoti uspela. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki je oprta na četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki velja za delni uspeh strank v postopku, je zato materialnopravno napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 9612 ZST-11 v zvezi s tar. št. 9611 ZST-1 v znesku 420,00 EUR.

2. Predlagateljica vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP2 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Predlaga razveljavitev oziroma odpravo izpodbijanega sklepa. Navaja, da v ZST-1 ni podlage za izdani sklep. V obravnavani zadevi je tekel nepravdni postopek za razdelitev solastnega premoženja. S sklenitvijo sodne poravnave predlagateljica ni pridobila nobenega dodatnega ali novega premoženja, ampak je bilo solastno premoženje le (tehnično) razdeljeno med oba udeleženca. Namen nepravdnega postopka za delitev solastnine je v razdelitvi obstoječega premoženja - bodisi v naravi (fizična delitev) ali z drugačnim načinom izravnave (prevzem nepremičnine in izplačilo solastninskega deleža v denarju). Denarno izplačilo pomeni le način delitve že obstoječega nepremičnega premoženja in ne pridobitve novega premoženja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodne takse in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je oproščena plačila sodnih taks in v postopku delno uspe, plačati del sodne takse, če pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena.

5. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila v postopku (za delitev solastnine) predlagateljica oproščena plačila sodnih taks za postopek na prvi stopnji; da je bil postopek zaključen s sodno poravnavo, po kateri se je nasprotni udeleženec v zameno za njen 1/3 solastninski delež obravnavane nepremičnine predlagateljici zavezal plačati 52.000,00 EUR; da je dogovorjeni znesek po poravnavi že izplačan; da znaša celotna taksa 1.344,00 EUR in znižana zaradi poravnave 420,00 EUR. Po eni strani je ocenilo, da se uspeha predlagateljice zaradi poravnave ne da oceniti in da zato ne gre za položaj iz drugega odstavka 15. člena ZST-1, ki ob celotnem uspehu taksno opravičene stranke omogoča prevalitev plačila takse na nasprotnega udeleženca. V nasprotju s stališčem, da sklenjena poravnava ne omogoča vrednotenja uspeha strank v postopku, pa je nadalje uporabilo četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki ureja položaj delnega uspeha taksno oproščene stranke (ob pogoju pridobitve premoženja). Sodno takso, odmerjeno po tar. št. 9612 ZST-1 in 9611 ZST-1, je naložilo v plačilo predlagateljici.

6. Odgovoriti je treba na vprašanje, ali mora predlagateljica nepravdnega postopka za delitev solastnine v primeru, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo o načinu delitve s prevzemom solastne stvari in izplačilom solastninskega deleža drugega solastnika v denarju, plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, katerega plačila je bila oproščena.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v postopku delitve solastnine sklenjene sodne poravnave, po kateri je pritožnica dobila izplačilo svojega solastninskega deleža v denarju, ni mogoče šteti le za njen delni uspeh v postopku. Upravičeno opozarja na namen in vrsto nepravdnega postopka ter vsebino sklenjene poravnave. Udeleženca sta se v poravnavi dogovorila o enem od zakonsko predvidenih načinov delitve solastnega premoženja (kot ga določata peti in šesti odstavek 70. člena SPZ3) in da nosita vsak svoje stroške nepravdnega postopka. Z razdelitvijo solastnine na enega od zakonsko predvidenih načinov delitve skladno z višino solastninskih deležev sta v postopku v celoti uspela oba udeleženca. S sklenitvijo sodne poravnave je bil namreč dosežen namen delilnega postopka, ki je v prenehanju solastninskega razmerja in pridobitvi izključne lastninske pravice na posamezni stvari, ki ustreza višini solastninskega deležna posameznega solastnika. V nepravdnem postopku se ne odloča o sporu strank, ampak se za vse udeležence uredijo njihova medsebojna razmerja. Naravi postopka oziroma ureditvi razmerij so prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V nasprotju z ZPP, kjer je plačilo pravdnih stroškov primarno vezano na uspeh strank v pravdi, je v nepravdnem postopku generalno izhodišče porazdelitev bremena plačila stroškov postopka med udeležence postopka tako, da vsak krije svoje stroške (prvi odstavek 37. člena ZNP4). Za skupne stroške, med katere sodi tudi plačilo sodnih taks, pa velja, da sodišče odloči, v kakšnem razmerju naj jih trpijo udeleženci (drugi odstavek 137. člena ZNP). Po izrecnem določilu 126. člena ZNP v postopku za delitev stvari trpijo skupne stroške vsi solastniki, in sicer v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev, česar v obravnavanem primeru v poravnavi udeleženca nista uredila drugače. Za obravnavani primer to pomeni, da je sodna taksa, ne glede na to, da bi jo morala predhodno ob nastanku taksne obveznosti plačati predlagateljica (prvi odstavek 3. člena ZST-1), skupni strošek obeh udeležencev, ki ga trpita v skladu z višino solastninskih deležev.

8. Pritožnica zaradi taksne oprostitve takse ni plačala. Glede na vsebino obravnavanega razmerja, vrsto postopka in vsebino sklenjene sodne poravnave je v nepravdnem postopku v celoti uspela. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki je oprta na četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki velja za delni uspeh strank v postopku, je torej materialnopravno napačna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijani sklep razveljavilo.

1 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami. 4 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami - uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Ur. l. RS, št. 16/2019.