Jedro

Okoliščina, da med udeleženci postopka obstoji spor o obsegu pripadajočega zemljišča ali o lastninski pravici na njem, ni razlog za prekinitev nepravdnega postopka in za napotitev na pravdo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, ki je postal pravnomočen brez pritožbe, prekinilo nepravdni postopek določitve pripadajočega zemljišča na parc. št. 23/15 k.o. ... k stavbi z naslovom ..., zgrajeni na parc. št. 23/73 iste k.o. in sicer do pravnomočnega zaključka pravde, ki zaradi ugotovitve lastninske pravice in izstavitve zemljiškoknjižne listine na tem (domnevno pripadajočem) zemljišču teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P 358/2007. Tako je odločilo na podlagi stališča Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu I Cp 1889/2012, da je vprašanje lastninske pravice na zemljišču, za katerega se zatrjuje, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) predhodno vprašanje; ker so dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, med udeleženci postopka sporna, je odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa bo, ker pravda o tem vprašanju že teče, zaradi česar napotitev na pravdo po 9. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ni potrebna, počakalo z nepravdnim postopkom do pravnomočnega zaključka pravde.

2. Sklep o prekinitvi postopka izpodbija Vrhovno državo tožilstvo z zahtevo za varstvo zakonitosti; uveljavlja relativno procesno kršitev, ki je, meni, podana zato, ker naj bi sodišče zmotno uporabilo določbo 8. in posledično 9. člena ZNP v zvezi z določbama 30. člena in drugega odstavka 26. člena ZVEtL, zmotno pa naj bi uporabilo tudi določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 26. člena ZVEtL, vse navedeno pa bi lahko vplivalo na zakonitost sklepa. Poudarja, da od odločitve Vrhovnega sodišča v tej zadevi pričakuje odločitev o pravnem vprašanju, ali je določitev oziroma ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi v postopku po ZVEtL predmet odločanja o glavni stvari ali, nasprotno, to vprašanje predstavlja prehodno vprašanje. Trdi, da prakse Vrhovnega sodišča glede pravkar povzetega pravnega vprašanja ni, praksa nižjih sodišč pa je neenotna. Zavzema se za stališče, da gre za glavno in ne za predhodno vprašanje, zaradi česar pogoji za prekinitev postopka po 9. členu ZNP v zvezi z drugim odstavkom 26. člena ZVEtL niso izpolnjeni. Vrhovno sodišče naj zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in pravnomočen sklep o prekinitvi nepravdnega postopka razveljavi. Pojasnjuje, da skladno z določbo 9. člena ZNP nepravdno sodišče postopek prekine le v primeru, ko so med udeleženci postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, obravnavan primer pa ni tak: predmet odločanja po 30. členu ZVEtL je določitev oziroma ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi po pravilih nepravdnega postopka in ne gre za položaj, ko bi bila odločitev nepravdnega sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastninske pravice na tej nepremičnini v pravdi.

3. Predlagatelj je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril in obrazloženo pritrdil njenemu ključnemu stališču, da je vprašanje določitve pripadajočega zemljišča po 30. členu ZVEtL glavno vprašanje, ki ga mora s končno odločbo rešiti nepravdno sodišče samo; namen tega postopka je prav v tem, da sodišče ob udeležbi vseh po zakonu določenih udeležencev in po pravilih nepravdnega postopka, ki so opredeljena v ZVEtL in v ZNP, opravi vsebinsko presojo, kakšen je obseg zemljišča, ki je potrebno za redno rabo stavbe (kar predstavlja dejansko vprašanje) in ali ter v kakšnem obsegu so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in (ali) še imajo lastninsko pravico na tem zemljišču (kar predstavlja pravno vprašanje). Šele, če naleti na kakšno sporno vprašanje, ki je v razmerju do tega vprašanja predhodne narave, mora situaciji primerno uporabiti 8. ali 9. člen ZNP v zvezi z drugim odstavkom 26. člena ZVEtL, nikakor pa to ne velja za temeljno nalogo, ki jo mora rešiti sámo v nepravdnem postopku. Soglaša z oceno izrednega pravnega sredstva, da je izpodbijani sklep nezakonit in pritrjuje njegovi zahtevi po razveljavitvi.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

5. ZVEtL je pretežno interventni zakon, namenjen omejenemu številu neurejenih primerov, ki so nastali v preteklosti.(1) Ureja dva postopka: (1) postopek za vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe s sodno odločbo in (2) postopek za ugotovitev in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Oba postopka sta nepravdna. Prvi se nanaša predvsem na stavbe, na katerih je bila v preteklosti že vzpostavljena etažna lastnina ali podlaga zanjo, a ni bila urejena skladno z zahtevami Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ter ni bila ustrezno evidentirana v katastru in vpisana v zemljiško knjigo. Drugi je namenjen predvsem rešitvi primerov, ko je sporno lastništvo ali obseg pripadajočega zemljišča.(2)

6. Če je bila stavba zgrajena pred 1. 1. 2003, ko je pričel veljati SPZ, sodišče izda ugotovitveno odločbo: ugotovi, kdo je postal lastnik zemljišča in obseg tega zemljišča. Pred uveljavitvijo SPZ, ki je uzakonil načelo superficies solo cedit, je namreč zemljišče, na katerem je bila zgrajena stavba in ji je funkcionalno pripadalo, delilo premoženjskopravno usodo zgradbe: (če je bila stavba zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, je imel lastnik stavbe pravico uporabe tega zemljišča, če je bila zgrajena na tujem zemljišču, pa je postal graditelj lastnik zemljišča - v obeh primerih je zemljišče pripadlo lastniku stavbe na podlagi zakona (pri zemljiščih, ki so bi v družbeni lasti, upoštevaje tudi predpise o lastninjenju). Če je bila stavba zgrajena po uveljavitvi SPZ in je bila etažna lastnina na njej vzpostavljena po ZVEtL, sodišče izda oblikovalno odločbo.

7. V konkretnem primeru je eden od etažnih lastnikov predlagal določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred uveljavitvijo SPZ. Pred vložitvijo predloga v nepravdnem postopku po 30. členu ZVEtL je vložil lastninsko tožbo; pravdni postopek še ni zaključen.

8. Vprašanje ugotovitve pripadajočega zemljišča je (enako kot vprašanje določitve pripadajočega zemljišča) glavno in ne predhodno vprašanje. Rešiti ga mora nepravdno sodišče samo. Najprej mora ugotoviti obseg pripadajočega zemljišča, nato pa presoditi še, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico na njem. Kot v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti opozarja predlagatelj, iz zakonodajnega gradiva izhaja namen zakonodajalca predpisati nepravdni postopek, v katerem se bo o lastništvu pripadajočega zemljišča odločalo kot o glavnem vprašanju. Zakonodajalec je postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, v prvem odstavku 30. člena ZVEtL določil prav zaradi reševanja sporov o obsegu in lastništvu nekdanjih funkcionalnih zemljišč, saj je glede na vsebino odločanja (obseg pripadajočega zemljišča in nosilca lastninske pravice na njem je treba šele ugotoviti) ter pričakovano večje številu udeležencev in različnost njihovih interesov (v postopek naj bi bili kot udeleženci vključeni poleg predlagatelja tudi vsi preostali lastniki stavbe) ocenil, da je zaradi subjektivnih meja pravnomočnosti odločbe nepravdni postopek primernejši od pravdnega. Določil je pravni standard odločanja (pripadajoče zemljišče je zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe) in merila na njegovo čim pravilnejšo napolnitev (urbanistični standardi iz prostorskih aktov, veljavnih med gradnjo, tehnična merila in korektivno merilo redne rabe).

9. Okoliščina, da med udeleženci postopka obstoji spor o obsegu pripadajočega zemljišča ali o lastninski pravici na njem, ni razlog za prekinitev nepravdnega postopka in za napotitev na pravdo. Teorija spora je le ena od teorij, ki razmejujejo nepravdni postopek od pravdnega; ZNP se s tem, ko kot nepravdne postopke določa postopke iz razmerij, v katerih med udeleženci obstaja spor, kot so postopek za določitev odškodnine, postopek za ureditev meje, postopek za ureditev razmerij med solastniki, postopek za delitev solastnine in številni drugi, od te teorije oddaljuje.

10. Ker je vprašanje obsega pripadajočega zemljišča in lastninske pravice na njem glavno vprašanje, ki ga mora sodišče rešiti v nepravdnem postopku po 30. členu ZVEtL, je prekinitev postopka zaradi odločitve o tem postopku v pravdi v nasprotju z 9. členom ZNP ter drugim odstavkom 26. člena in 30. členom ZVEtL.

11. Ker je tako, je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (drugi odstavek 380. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

Op. št. (1): Sistemski zakon je le v delu, ki ureja določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim po uveljavitvi SPZ, pod pogojem, da je bila na njih vzpostavljena etažna lastnina po ZVEtL.

Op. št. (2): Fajs, M.T., ZVEtL in ovire za njegovo izvajanje v praksi, Pravna praksa 28/2011, str. 9.