Jedro

Tožnik ni izkazal objektivnega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj nima verjetnega izgleda za uspeh v socialnem sporu, ki se nanaša na izredno socialno pomoč. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, zavrnila dodelitev brezplačne pravne pomoči tožniku za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se pred navedenim sodiščem obravnava pod opr. št. VI Ps 66/220, na prvi in drugi stopnji. Tožnik je v prošnji navedel, da potrebuje brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zaradi priznanja izredne denarne socialne pomoči, in sicer za stroške znamk, pisem in fotokopiranja. Organ za brezplačno pravno pomoč je vpogledal v obravnavani spis opr. št. VI Ps 66/2020 in ugotovil, da je že glede na naravo stvari očitno, da tožnik pred sodiščem ne bi mogel uspeti. Stroški telefoniranja, fotokopiranja in tiskanja niso takšne narave na katere se nanaša pravica do izredne socialne pomoči iz 33. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Izredna socialna pomoč je namenjena pokrivanju izrednih primerov oz. razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Tožnik je v zaporu zaradi prestajanja kazni, kjer je poskrbljeno za njegove osnovne življenjske potrebe in med drugim tudi za stroške fotokopiranja in tiskanja. Tožena stranka je ugotovila, da ni pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato tudi ni ugotavljala ali tožnik izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu z določili 13. in 19. člena ZBPP.

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik predlaga, da sodišče predmetno odločbo odpravi in da ugotovi, da je tožena stranka kršila tožnikovo pravico do sodnega varstva, ter da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 5.000,00 EUR. Navaja, da izpodbijana odločba ne obsega določb prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V izpodbijani odločbi tudi ni obrazloženo zakaj je tožena stranka pozvala tožnika k dopolnitvi prošnje ter kako je tožnik prošnjo dopolnil, to bi moralo biti obrazloženo. Tožena stranka tudi zmotno navaja, da je v zaporu poskrbljeno za stroške fotokopiranja in tiskanja. Tožniku namreč v zaporu ni omogočeno fotokopiranje, zato tudi trenutno ne razpolaga s fotokopijo prošnje za brezplačno pravno pomoč. Tožnik je zaprosil za pravno svetovanje po prvem odstavku 26. člena ZBPP za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo. Zato tožena stranka ni imela pogoja za uporabo prvega odstavka 24. člena ZBPP, ko je ocenjevala možnosti za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč tudi oprostitve plačila stroškov prevoza na obravnavo ne more zavrniti na podlagi 24. člena ZBPP, saj je udeležba tožnika na obravnavi njegova pravica zagotovljena s 23. členom Ustave RS, to je pravica do sodnega varstva. Tožena stranka je prejela prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč dne 28. 2. 2020, predmetno odločbo pa je tožnik prejel 25. 5. 2020. Tega dne je že imel obravnavo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani v zvezi z zadevo opr. št. VI Ps 66/2020, za katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Tudi, če bi bilo tožnikovi prošnji ugodeno in bi se mu brezplačna pomoč dodelila, je ne bi mogel izkoristiti. Tožnik meni, da mu je v vsakem primeru kršena pravica do sodnega varstva in s tem povzročena materialna škoda.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji in sicer v zadevi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VI Ps 66/2020. 6. Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Po presoji sodišča je pravilna odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik ni izkazal objektivnega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj nima verjetnega izgleda za uspeh v navedenem socialnem sporu, ki se nanaša na izredno socialno pomoč. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno.

8. Izredna socialna pomoč se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti (prvi odstavek 33. člena ZSVarPre).

9. Kot izhaja iz 33. člena ZSVarPre, je izredna denarna socialna pomoč namenjena pokrivanju izrednih situacij, ko prosilec izkaže izredne stroške, vezane na preživljanje oziroma razloge, na katere ni mogel vplivati, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik želi izredno denarno pomoč za stroške telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja, ti stroški pa tudi po mnenju sodišča niso povezani z osnovnim preživljanjem.

10. Sodišče se strinja s stališčem organa za brezplačno pravno pomoč, da stroški telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja niso tiste vrste, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre. Tožnik je zaradi prestajanja zaporne kazni v zaporu, kjer je poskrbljeno za njegove osnovne življenjske potrebe. Navedeni stroški tudi ne predstavljajo dobrin, ki bi jih tožnik nujno potreboval za preživetje.

11. Glede na obrazloženo objektivni pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi ugotavljal izpolnitev finančnega pogoja iz 13.člena ZBPP.

12. Tudi tožbeni ugovor tožnika, da tožena stranka ni obrazložila v izpodbijani odločbi, zakaj je tožnika pozvala k dopolnitvi prošnje, v skladu z 214. členom ZUP, ne more vplivati na pravilno odločitev tožene stranke, saj je tožena stranka odločala na podlagi popolne vloge.

13. Sodišče pojasnjuje ugovoru tožnika glede zatrjevane kršitve ustavnih pravic v zvezi s prestajanjem kazni zapora, da je lahko navedena domnevna kršitev predmet drugih pravnih sredstev, saj v predmetnem upravnem sporu sodišče odloča o upravičenosti tožnika do brezplačne pravne pomoči. Zato so tudi neutemeljene in pavšalne zahteve tožnika po plačilu 5.000,00 EUR materialne škode.

14. Neutemeljene so tudi navedbe tožnika v tožbi v zvezi s kršitvijo pravice do sodnega varstva zagotovljene s 23. členom Ustave RS, to je udeležbe tožnika na obravnavi, saj ta ni bila predmet obravnavane prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč.

15. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).