Jedro

Pri obdolžencu, ki je še potem, v nekaj dneh ko je bil že zaslišan na sodišču kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja igranja na srečo in kljub temu, da je obljubil, da tega ne bo več počel, ponovno druge slepil z enako igro na srečo, pri čemer je povedal, da je to storil zato, ker mora plačati denarno kazen pri sodniku za prekrške, je pa brez zaposlitve, je podana posebna okoliščina, ki opravičuje bojazen, da bi utegnil ponoviti kaznivo dejanje, zaradi česar je podan priporni razlog iz 3. točke II. odstavka 191. člena ZKP, zaradi česar je podaljšanje pripora utemeljeno.

Izrek

Pritožba obdolženčevega zagovornika se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, enota v Ljubljani je po končani preiskavi vložilo zoper obdolženca obtožnico v kateri mu očita, da je storil kaznivo dejanje igranja na srečo po III. in I. odstavku 234. člena KZ RS.Ker je obdolženec v priporu, je moral senat sodišča prve stopnje na podlagi II. odstavka 265. člena ZKP preizkusiti, ali je priporni razlog iz 3. točke II. odstavka 191. člena ZKP še podan in pripor ali podaljšati ali odpraviti.

Potem, ko je ugotovil, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora niso v ničemer spremenile in torej ugotovil, da priporni razlog še vedno obstoja, je pripor podaljšal. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik, kot pravi iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, naj se pritožbi tako ugodi, da se pripor odpravi, ker meni, da pritožbeni razlog ni podan.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je za tako odločitev imelo dovolj podlage v spisovnem gradivu. Obdolženec je bil namreč prvič zaslišan 12.11.1993, ko je obljubil, da se s tako dejavnostjo ne bo več ukvarjal. Kljub temu pa je ponovil enako ravnanje 18.11.1993, kljub dani obljubi, pri čemer je navajal, da je denar rabil za plačilo neke kazni pri sodniku za prekrške. Vse to pa so tudi po oceni pritožbenega sodišča take posebne okoliščine, ki utemeljeno navajajo na zaključek, da bi se obdolženec, v kolikor bi bil na prostosti utegnil še naprej ukvarjati s takim prepovedanim početjem. Ni prezreti dejstva, da je bil obdolženec že nekajkrat kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi igranja na srečo in da nima zaposlitve.

Zato navajanje pritožnika, češ da ga je že dosedanji pripor tako izučil, da bo spremenil način življenja, ko se bo zaposlil in si pošteno pridobival sredstva za življenje ne morejo omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje.

Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da ni podan noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov, pa je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, kar je v skladu s III. odstavkom 397. člena ZKP.