Jedro

Sodišče prve stopnje, ki kljub predlogu upnika, od dolžnikovega dolžnika ni zahtevalo izjave, je s tem bistveno kršilo določbe izvršilnega postopka o izjavi in določbe o tem, kdaj sme izdati sklep o prenosu terjatve, saj navedenih določb sploh ni uporabilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 07.06.2000 s sklepom o prenosu terjatve odločilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa opr. št. Ig 1998/06136 z dne 25.08.1999 o rubežu denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika D... d.d., do višine izvršljive terjatve, dovoli prenos terjatve v izterjavo. Dolžnikov dolžnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitev materialnega prava. Navedel je, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o rubežu, vendar kljub predlogu upnika ni zahtevalo izjave o tem, ali pripoznava dolžniku zarubljeno terjatev. S tem je sodišče prve stopnje kršilo določbo 111. člena ZIZ. Poudaril je še, da ima do dolžnika poravnane vse obveznosti in da dolžniku zarubljene terjatve ne pripoznava. Predlagal je, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odst. 111. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), pred izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo, od dolžnikovega dolžnika zahtevati, naj se v roku, ki mu ga določi, izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev, in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. Upnik je predlog za izjavo združil s predlogom za izvršbo (2. odst. 111. člena ZIZ), vendar sodišče navedenega predloga ni upoštevalo in je izdalo sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ne da bi pred tem pridobilo izjavo dolžnikovega dolžnika. Ob tem je sodišče prve stopnje prezrlo tudi določbo 2. odst. 115. člena ZIZ, ki določa, da izda sodišče sklep o predlogu za prenos terjatve po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika (glej 3. odst. 111. člena ZIZ), če se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki kljub predlogu upnika, od dolžnikovega dolžnika ni zahtevalo izjave, je s tem bistveno kršilo določbe izvršilnega postopka o izjavi dolžnikovega dolžnika (1. odst. 111. člen ZIZ) in določbe o tem, kdaj sme izdati sklep o prenosu terjatve (2. odst. 115. člena ZIZ), saj navedenih določb sploh ni uporabilo. Ker dolžnikov dolžnik po izrecni določbi 4. odst. 107. člena ZIZ nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve, prenos terjatve pa je glede na določbo 1. odst. 117. člena ZIZ opravljen že s tem, ko mu sodišče vroči sklep o prenosu terjatve, bi navedena kršitev, na katero je dolžnikov dolžnik v pritožbi izrecno opozoril, lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa o prenosu terjatve v izterjavo (1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnikovega dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka bo tako moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati dolžnikovega dolžnika, naj poda izjavo v smislu 1. odst. 111. člena ZIZ in ga pri tem tudi opozoriti na posledice iz 112. člena ZIZ.